PrimožGrahelj's blog: Kreda (2025 m), Slatna (2077 m), Vogli (2181 m, 2226 m in 2327 m) in Globoka konta

V soboto sva šla s Silvijem pogledat, če so Bohinjske gore še vedno tako čudovite. Le kako naj ne bi bile? 😀 Ko štartava s pl. Blato naju še malce zebe, a se hito ogrejeva. Mimo pl. Pri Jezeru nadaljujeva v smeri pl. Dedno polje, od tam pa se odpraviva po markirani poti proti sedlu Vrata. Nekaj časa se vzpenjava, ko pa se teren malce položi postaneva pozorna, saj se v desno kmalu odcepi dobro vidna neoznačena stezica (možici). Stezica se vzpenjava po šodru in po travah, ki so precej mokre. Višje se teren malce odpre, midva pa že vidiva v smeri sedla med Prvim Voglom in Slatno. Preden ga doseževa zavijeva desno (skromna stezica), ki naju pelje okoli ovinka. Travnato pobočje prečiva v rahlem vzponu, ki naju pripelje na greben, kjer pogledava na drugo stran v grapo med Slatno in Kredo. Nadaljujeva desno in kaj kmalu doseževa možic na Kredi (2025 m). Travniki so polni rož, ki krasijo te visokogorske livade. Po kratki pavzi slediva stezici proti vrhu Slatne (2077 m), od tam pa se spustiva na sedlo. Nekoliko strmejša stezica naju vodi spretno navzgor proti grebenu, ki mu slediva do Prvega Vogla (2181 m). Nadaljujeva po valovitem grebenu malce gor in malce dol. Preko Srednjega Vogla (2226 m) se spustiva do manjše kotanje, kjer je čas za pavzo. V nadaljevanju lahko gremo bolj v levo ali bolj v desno proti naslednjemu vrhu, saj je teren dokaj lahko prehoden, možnosti pa precej. Midva greva bolj v desno, da zraven pogledava na ono stran v Globoko konto. Nadaljujeva levo ob grebenu do bližnjega Zadnjega Vogla (2327 m). Razgled je 1A, res se ni za pritoževati hehe 😁. Po pavzi nadaljujeva po grebenu. Ob poti skočim na bližnjo koto 2309 m, nato pa se spustiva po stezici rahlo v desno proti sedlu Vrata. Odločiva se, da bova malce popestrila sestop in da bova pokukala v Globoko konto ter iskala prehode naprej proti dolini. Nadaljujeva torej proti Prehodavcem, a kaj kmalu zavijeva desno po brezpotju čez šodrast svet. Levo navzgor krene stezica proti Vršakom, midva pa nadaljujeva naprej in se spustiva v Globoko konto, kjer je še nekaj neproblematičnega snega (pa tudi kosti gamsa se najdejo). Vzpneva se čez rob v naslednjo kotanjo in iščeva prehode naprej. Ob poti opazujeva številne kraške pojave (žlebiče, brezna itd...). Na moje začudenje se pojavi možic, ki kaže smer. Pa ne samo eden, nižje so še. Skromna stezica naju vodi po travnato- skalnati dolini navzdol. Smer spusta je jasna. Na koncu te doline naju možic povede v levo (pri večji skali) v naslednjo ozko dolino, ki se še naprej spušča. Kjer je potrebno so presekane veje od rušja. Še naprej slediva možicem, ki so povsod, kjer je fino, da so. Stezica naju spretno vodi v levo, pa malce v desno. Ko sva že precej nizko prečiva manjše melišče v gozd, kjer je spusta konec. Zavijeva levo in slediva stezici in možicem skozi gozd do travnikov planine V Lazu. Kar nisem mogel verjeti, kako sva zadela, ko sva se odločila za raziskovanje Globoke konte z okolico in našla te prehode 😀. V senci imava še eno pavzo, nato pa nadaljujeva po markirani poti proti pl. Blato. Take ture, kjer nekaj novega odkriješ, poleg tega pa se ti odpre še kakšna nova možnost za raziskovanje so neprecenljive 😀 😁. Brez težav zaključiva turo. Avtomobilov na izhodišču je bilo ogromno.

Razmere: na poti je nekaj neproblematičnih snežišč. Tura ni pretirano zahtevna, tudi z orientacijo nisva imela težav. V megli pa zna biti to precej zoprno in nevarno. Visokogorski kraški svet zahteva previdnost. Stezice so ok, možicev je kar nekaj.

Zahvaljujem se Silviju za to zanimivo turco 😀