Lučka Baba (2244 m), Vilice (2335 in 2344 m), Planjava (2392 m) in Brana (2253 m) - 28.6.2020

Po zanimivi in prijetni soboti je bila prav takšna tudi nedelja. Zjutraj štartam po dolini Kamniške Bele. Vzpenjam se po markirani poti vse do manjšega stranskega grebenčka (cca. 1000 mnm), kjer zavijem levo po stezici čez Najnar štant. Pot je mestoma strma in izpostavljena. Višje se vzpon konča, stezica v rahlem spustu preči pobočje in vodi mimo sten z več luknjami. Ko se teren malce odpre se kmalu pridružim spodnji poti čez Skok, kateri sledim strmo navzgor. Hodim po melišču (Šraj peski). Teren se povsem odpre in pogled na ono stran je bil lep. Zgledna steza me vodi do vrha pobočja blizu Lepe glave, tam pa se spustim na drugo stran na travnata pobočja Petkovih njiv. Na desni strani poiščem nadaljevanje stezice, ki me kaj kmalu pripelje na markirano pot blizu Kocbekovega doma na Korošici. Po pavzi nadaljujem v smeri Ojstrice. Višje zavijem levo in se vzpenjam proti Škarjam. Okoliški vrhovi se že zavijajo v meglo in oblake, kar ni ravno dobro za moje nadaljevanje. Na sedlu nadaljujem v smeri Lučke Babe (2244 m). Dokaj strma pot se vzpenja in obide ta vrh po južni strani. Skočim nanj, nato pa je napočil čas za malico. Nadaljujem malce po svoje po grebenu (markirana pot gre malce nižje). Kakšnemu zahtevnemu mestu se izgonem po južni strani. Kmalu sem spet na grebenu in do vzhodnega vrha Vilic (2335 m) ni več daleč. Nadaljujem po grebenu, nakar "trčim" v strme stolpe. Na južni strani najdem poličko, a na koncu me čaka zelo strm, izpostavljen svet, vidljivost je bila slaba. Odločim se, da ne bom tvegal, zato se vrnem in se spustim do markirane poti. Ko obidem to strmo pobočje zavijem desno in se brez poti povzpnem rahlo proti desni do zahodnega vrha Vilic (2344 m). Še nadaljujem po grebenu, a ne prav dolgo. Gosta megla, krušljiva skala in dejstvo, da nisem povsem vedel, kaj me še čaka me prepričata, da Planjave ne bom dosegel po grebenu, ampak po markirani poti. Ne zgodi se ravno pogosto, da človek sedi na Planjavi (2392 m), z vseh strani pa prihajajo sami znani obrazi 😀. Kot, da bi se zmenili. Tako se pridružim Zali in Silviju, da skupaj nadaljujemo. Sestopimo po markirani poti proti Kamniškem sedlu. Vrhovi so bili več ali manj v megli, le tu in tam se odpre, da se malce razgledamo. V planu ni bil podaljšek ture, ampak se odločim, da se jima pridružim pri vzponu na Brano. Tako nadaljujemo po markirani poti v meglo hehe 😁 😁. Brez večjih težav se vzpenjamo po mestoma zahtevni poti vse do križa na Brani (2253 m). Malo pavze, nato pa spust nazaj na sedlo, kjer je bil čas za malico. Odločimo se, da si bomo malce umazali čevlje, zato prvi del spusta opravimo po melišču. Nadaljujemo po dokaj prijetni stezi proti dolini. Toliko govorim, da mi čas hitro mineva hehe 😂. Dobro nam gre in brez težav dosežemo parkirišče pri koči v Kamniški Bistrici. Mene čaka še prb. 1 km ceste do izhodišča. Postanek ob hladni Kamniški Beli je samoumeven.

Razmere: sneg ne predstavlja težav. Če bi želel iti od Lučke Babe do Planjave ves čas po grebenu, bi bilo mestoma zelo zahtevno (možni obvozi). Tura je precej dolga in naporna.

Zanimivo obvestilo

Šraj peski, nad njimi Vežica

Grem desno

Stezica čez Najnar štant

Eden najlepših grebenov v KSA

Luknje ob poti

Šraj peski

Na oni strani Kamniške Bistrice

Strme stene

Petkove njive, desno Ojstrica, levo Lučka Baba

Kocbekov dom oziroma kar je ostalo od njega

Lučki dedec se bohoti nad Korošico

Ranjak ob poti

Pogled naprej, dokler se je še kaj videlo

Škarje

Proti Dleskovški planoti

Mrzla gora s sosedi

Že ob 10:00 se je dobro pooblačilo

Meglice sem ter tja, tu sem šel po svoje po grebenu

Polička, ki pripelje v zelo strm svet, kjer sem obrnil

In šel naokoli do zahodnega vrha Vilic

Slap Rinka

Planjava; pogled proti zahodnemu vrhu

Proti Planjavski zelenicam

Tu in tam se je odprlo

Kamniško sedlo

Proti Brani

V megli na Brani

Proti Logarski dolini

Proti Krofički...

Lepo se pelje tu doli

Med rušjem

Pastirci

Nagnoji še vedno krasijo okolico