V pretežno oblačnem nedeljskem jutru smo se trije odpravili po markirani poti iz Bavšice proti pl. Bukovec. Pot je bila nekoliko mokra in (kot ponavadi) malce zaraščena. Od planine nadaljujemo po markirani poti. Višje prispemo na križišče, kjer zavijemo levo (desno Bavški Grintavec čez Brdo). Ko prečimo melišče zavijemo levo na slabšo stezico, ki vodi med rušjem. Na robu se povzpnemo nekaj 10 m navzgor do mesta, kjer zagledamo preseke skozi rušje proti levi. V nadaljevanju se vzpenjamo po travnatem svetu proti levi pod pobočji Šmihelovca, v pomoč nam je kak možic. Še vedno se držimo leve proti grebenu, ki ga že vidimo. To je greben, ki se od Velikega Jelenka spušča proti jugo-zahodu. Idejo za ta greben nam je dal geppo s svojo objavo na portalu hribi.net (hvala za idejo 😀). Povzpnemo se na greben. Sam greben je večinoma travnat, mestoma skalnat, kjer moramo večkrat malce poplezati (I-II). Vzpon je mestoma precej strm in tudi izpostavljen. Kar nekaj časa lazimo po ali tik ob grebenu, potem pa dosežemo Veliki Jelenk (2114 m). Oblačno je, a brez padavin, kar je fino 😁. Na vse strani so strmi travnato- skalnati vrhovi in grebeni, ki padajo globoko proti dolinam. Kar dobra scena 😀. Po pavzi nadaljujemo po grebenu proti Zagorelcu. Začetek še ni zahteven, a za robom nas čaka strm spust po travah in zemlji, ki ni povsem suha, zato smo previdni. Na drugi strani sedla nas čaka nekaj kratkih plezalnih mest (I-II) do lažjega sveta. Hitro smo na Zagorelcu (2090 m), kjer imamo pavzo. Ko se odpravljamo naprej nas ulovi manjša ploha. Spustimo se na sedlo Čez lužo in nadaljujemo proti desnemu (nižjemu) vrhu Šmihelovca (2108 m). Krenemo proti desni za rob, nato pa levo navzgor po skalah proti vrhu (zahtevno). "Ta pogumni" nadaljuje kar od tu proti višjemu vrhu Šmihelovca (2117 m; kakih 15 metrov II-III, izpostavljeno in mestoma krušljivo), malce manj "pogumni" pa se spustimo po isti poti pod steno in ob njej proti desni do kratke gruščnate grape, nato pa v desno proti vrhu. Tam se srečamo, nato pa sestopimo po šodru proti markirani poti. Ko jo dosežemo zavijemo desno in se povzpnemo na sedlo Kanja, od tam pa se spustimo proti Bavšici. Vmes obiščemo še vrh Kanje (1846 m). S sestopom nadaljujemo po markirani poti proti pl. Bukovec in dalje v dolino.
Razmere: snega ni. Najtežji od teh vrhov je Veliki Jelenk, ki strmo pada na vse strani. Poleg strmih trav smo večkrat malce poplezali (do II), teren je večkrat strm in izpostavljen. Ne povsem suhe trave in zemlja so bili po mojem mnenju še največja težava na tej turi.
Zahvaljujem se sotrpinoma za to turco 😀
|
Jutranji pogled proti Rombonu, levo Kaninske gore |
|
Malo ga je |
|
Pl. Bukovec |
|
Pogled na greben, ki smo ga letos že prehodili :) |
|
Najdemo prehode |
|
Divji Pihavci |
|
Vse lepši pogledi |
|
Po dolinici proti grebenu |
|
Pogled na greben, ki nas je čakal |
|
Pogled v smeri Zagorelca |
|
Strmo po grebenu |
|
Levo pod grebenom "luft" vse do stezice proti vrhu Osojnika |
|
Greben |
|
Izpostavljeno |
|
Na celotni turi smo jih videli precej |
|
Odpre se del Loške stene |
|
Pogled proti Skutniku in dalje proti Pelcem |
|
Bavški Grintavec |
|
Od Ušja do Srebrnjaka, zadaj pa še polno drugega hehe |
|
Strm spust po vlažnem terenu. Šele iz one strani se vidi, kako je strmo |
|
Pogled naprej |
|
Tu doli smo sestopali. Ja, strmo je |
|
Zagorelec. Zadaj meglice, ki so "prinesle" ploho |
|
Šmihelovec (oba vrhova) |
|
Proti nižjemu vrhu |
|
Lažji pristop na višji vrh gre po grapi |
|
Pogled proti Kanji, spodaj Bavšica, zadaj Kaninske gore, levo greben proti Svinjaku |
|
Nekaj ga je še ob poti |
|
Rombon se "sveti" |
|
Planinsko učno središče Bavšica |
|
Pogled proti Loški steni |
Lepe fotogradije in realen opis!
OdgovoriIzbrišilp Zlatko