Prisojnik (2547 m) skozi prednje in zadnje okno - 27.7.2020

Ko hribi naokoli že žarijo se dva odpraviva z Vršiča proti Prisojniku. Zavijeva v smeri Kopiščarjeve (tudi Jeseniške) poti. Pri vstopu se opremiva in nadaljujeva. Prve skale so ravno prav zahtevne, da naju malce ogrejejo. Nisva sama, ampak imava kar nekaj prijetne družbe, ki jo maha navzgor po isti poti. Ko se nagledava Ajdovske deklice nadaljujeva vzpon. Ta del poti je nekoliko lažji, višje pa kaj kmalu prideva v bolj zahteven svet. Navpičen kamin in ozek preduh sta mokra in drseča, zato sva previdna. To je verjetno najtežji del te poti, a je varoval tu dovolj. Brez posebnih težav prispeva v lažji svet. Razgledi iz stene so vse lepši, za robom pa naju čaka še nekaj lepega; govorim seveda o prednjem oknu. Dostop do njega je sicer šodrast in vlažen, a je potem plezanje skozenj toliko bolj uživaško 😀. Priključiva se grebenski poti in kmalu sva na soncu. Nadaljujeva po mestoma zahtevni poti proti grebenu, kjer se nama odpre čudovit razgled 😀. Kar nekaj časa hodiva po ali ob grebenu do vrha Prisojnika (2547 m), kjer je bilo precej živahno. Ko si malce oddahneva začneva s sestopom. Malce pod vrhom zavijeva levo v smeri zadnjega okna. S pomočjo varoval se spustiva na ono stran. Pot se večinoma spušča, tu in tam je tudi kak vzpon. Večkrat pot preči širše ali pa tudi malo manj široke police sredi stene (izpostavljeno). Varovala so, tu in tam je kak izpuljen klin, ki nama ni povzročal posebnih težav. Pogledi v globel proti Krnici so prav zanimivi (no ja, kakor za koga hehe 😁 😂). Še naprej se spuščava po vse bolj šodrasti poti. Slutiva, da sva mu blizu, in res, za robom se znajdeva pri zadnjem oknu. Huda scena! 😁 prostor kar kliče po pavzi in kakšni atraktivni sliki. Na oni strani okna se začne najtežji del Jubilejne poti. Strmo se spustiva navzdol po steni. Ob zanesljivih varovalih nama dobro gre, nižje prideva v lažji svet. Do škrbine naju čaka še en bolj strm spust, nato pa je teren lažji. Varoval je konec, na prvih travah si privoščiva eno pavzo. Po nemarkirani stezici presekava ovinek do spodnje poti, ki vodi nazaj proti Vršiču. Pot je položna, višje pa se začne vzpenjati. Proti koncu vzpona se pot že kar malce vleče. Ker imava zanimive debate ni tako hudo 😉. Na Gladkem robu se priključiva večim potem in nadaljujeva proti Vršiču, do katerega imava še cca. pol ure. Tam si privoščiva pavzo, še eno pa nižje ob Soči. Ostane le še vožnja proti domu.

Razmere: snega na poti ni več. Obe plezalni poti sta zahtevni in mestoma izpostavljeni. Teren je mestoma zelo krušljiv.

Zahvaljujem se Renati za to turco 😀.

 

Jutro pod Vršičem

Prisojnik

Nad Trento

Vstop v Kopiščarjevo pot

Ajdovska deklica

Mojstrovke, Šitna glava

Robičje, Kumlehi...

Kamin

Proti preduhu

Prednje okno

Nad Zadnjo Trento

Greben

Proti jugu

Prisojnik

Najina smer

Nad Krnico

Police

Zadnje okno

Strmo navzdol

Luft

Proti Razorju in Planji

Proti Vršiču

Le kaj je to?

Gladki rob

Proti Vršiču