PrimožGrahelj's blog: Veliki Šmohor (1939 m) - Vrh nad Peski (2176 m)

Sredo smo si rezervirali za v hribe.
Trije se zjutraj zapeljemo do parkirišča pred planino Polog. Po zajtrku se podamo po cesti navzgor, sprva še v temi. Cesta postaja vse slabša, mi pa prispemo do izvira Tolminke, od tam pa sledimo markacijam v smeri Krna in Prehodcev. Hodimo po ali pa ob strugi. Nekaj nad 1000 mnm se odcepi pot do planine Lašca, mi pa sledimo markirani poti, ki kmalu zavije desno v gozd. Lepa steza se vije v ključih navzgor. Višje se svet odpre, mi pa kmalu dosežemo Prehodce, kjer naredimo krajšo pavzo. Sledil je spust proti Krnskemu jezeru, a le do mesta, kjer se levo odcepi markirana pot na Veliki Šmohor. Ob tem spustu smo šli skozi kotanjo, v kateri je bilo zelo mrzlo (slana). Začnemo z vzponom med rušjem. Sprva strma, višje pa nekoliko položnejša pot se lepo vije navzgor. Odpirajo se nam vse lepši pogledi. Spet smo na soncu in že blizu grebena. Ko pridemo nanj zavijemo desno in hitro dosežemo Veliki Šmohor (1939 m). Sončno vreme in dobra vidljivost nam pričarata krasen razgled, ki nas je spremljal cel dan. Od tu naprej ne bomo imeli več markacij. Po kratki pavzi nadaljujemo po lahko prehodnem pobočju proti Vrhu nad Peski, ki smo ga že videli. Tu in tam sledimo kakšni skromni stezici. Sami si izbiramo prehode, malo levo in malo desno. Svet ni težaven, ves čas se gibljemo v območju grebena. Malo gor in malo dol se vije teren, ob poti pa spremljamo ostanke iz Prve Svetovne vojne. Kratek strm vzpon nas pripelje do Malega Šmohorja (1944 m), pod njim je pavza za malico. Od tu naprej iščemo prehod naprej skozi pas rušja in po strmejših travah na sedelce (obvoz možen tudi pod vrhom), kjer se začne peščeni vzpon proti Vrhu nad Peski. Gremo naravnost navzgor do police in po njej desno (možic) v lažji svet. Tudi naprej nam pomagajo možici. Šodrast svet nas vodi dokaj strmo navzgor. Piha dokaj hladen veter. Kmalu smo na koti 2110 m (Veliki Peski). Po krajšem spustu sledi še vzpon do grebena in nato desno po njem do Vrha nad Peski (2176 m). Z juga se podijo meglice, ki pa nam bistveno ne kvarijo razgleda, ta je fenomenalen. Piha dokaj hladen veter, ne ustavljamo se prav dolgo, pa tudi čas nas malo preganja. Spustimo se po sledeh predhodnikov do markirane poti proti Piramidi na Peskih. Vmes spet opazujemo ostanke velike morije. Pri piramidi naredimo krajši postanek, nato pa se začnemo spuščati po nemarkirani stezi proti planini Lašca. Po slabe pol ure se združimo s potjo na Rdeči rob. Lepa mulatjera nas vodi navzdol po travah. Skozi pas gozda smo kaj kmalu na omenjeni planini, ki je na izredno lepem kraju. Sledi še zadnji postanek za malico, nato pa sestop po direktni poti proti izhodišču. Začetek te poti je pri wc-ju. Sprva preči proti desni, nato pa se začne dokaj strmo spuščati. Do podora je pot dobro vidna in lepo sledljiva, vodi nas skozi bukov gozd. Pri podoru smo iskali prehod, našli smo ga prb. 50 metrov nižje. Do tam smo šli po grapi. Možic nas povede desno, sprva rahlo navzgor, nato pa se pot obrne navzdol. Možicev je kar precej, nižje pa smo imeli nekaj več težav, malo smo se tudi iskali. Ko smo spet našli pot težav ni bilo več. Na cesto smo prišli cca. 150 metrov nad planino Polog v desnem ovinku pri javorju na levi strani ceste (gledano navzgor proti zatrepu doline). Do avta ni bilo več daleč. Sledila je še vožnja domov.

Razmere: pot tehnično ni zahtevna, je pa kar naporna, saj smo naredili več kot 2000 višinskih metrov. Hodimo tako po markiranih, kot tudi nemarkiranih poteh in delno po brezpotju. Na več delih nam pomagajo možici. V lepem vremenu ne bi smeli imeti težav z orientacijo. Vsepovsod je polno ostankov iz Prve Svetovne vojne. To so lepi in osamljeni konci, priporočam za obisk :)

Hvala obema za slike in dobro družbo :)