PrimožGrahelj's blog: Brezpotni vikend 1. del: Lemež (2043 m) čez planino Zagreben

Lep vikend vabi v gore. Plan je, da bomo oba dneva na turi.
V soboto zjutraj naju z Gašperjem pobere Mrak ekspres in zapeljemo se do enega od betonskih mostov čez Lepenjico (prb. 3 km; oznake za apartmaje), kjer parkiramo. Po zajtrku se podamo po cesti mimo hiš v levo do domačije Stojc, kjer iščemo tablo in našo nadaljnjo pot. Z malo iskanja jo najdemo. Gozdna pot nas vodi ob potoku Šuniku navzgor. Poti se da normalno slediti, sledimo oznakam za Pot Miru (rdečo- črne oznake). Brez večjih težav prispemo do razpotja poti. Lahko bi šli tudi levo, a mi se odločimo, da bomo šli mimo planine Zagreben, zato nadaljujemo desno in kmalu smo pri spomeniku. Po kratki pavzi nadaljujemo z vzponom. Lepo napredujemo. Višje je spet razcep poti, na mestu, kjer je na kolu na desni vrezan križ. Zavijemo levo in po zmerno strmem vzponu dosežemo planino Zagreben oziroma njene ostanke. Nad njo je hitro spet dilema. Leva pot se hitro konča, gremo desno do lovske koče, od kjer naprej ni poti. Vrnemo se nekaj 10 metrov, kjer se v desno gledano navzdol odcepi slaba stezica, kateri sledimo. Pot postaja boljša in brez težav ji sledimo. Višje v travah zavijemo levo in hitro dosežemo stranski vrh Brdo, od kjer se nam odpre lep razgled. Vrnemo se na stezo in v rahlem spustu dosežemo balvane, kjer je čas za malico. Od tu že vidimo sedlo Čez Potoče, ki je naš orientir. Ko se dobro okrepčamo nadaljujemo prečno levo po šodru. Iščemo stezico, ki je slaba. Ob poti vidimo kar nekaj ostankov iz Prve Svetovne vojne. Pridemo v pas gozda, kjer naredimo ovinek v desno in sestopimo v naslednjo kotanjo polno balvanov, kjer je še celo nekaj snega. Iščemo prehode, vmes malce poplezamo. Sledi še vzpon po melišču ali ob njem do sedla Čez Potoče, kjer se nam odpre pogled na drugo stran Krnu. Po kratki pavzi zavijemo levo in se vzpenjamo po travah. Ostanki poti nas vodijo po mestoma strmem svetu preko vrha Vogla. Sledi krajši spust nato pa se spet vzpenjamo po mestoma ozkem grebenu. Mestoma moramo malo poplezati, pot je izpostavljena. Preko vmesnih vršičev napredujemo proti vrhu. Večjih težav nimamo, v mokrem pa tu ni priporočljivo hoditi. Trave nas spremljajo vse do vrha Lemeža (2043 m), kjer je čas za daljšo pavzo, malico in počitek. Ko si odpočijemo se vrnemo nazaj do manjšega podora na levi, ob katerem sestopimo. Poti praktično ni, iščemo prehode. Če najdeš primeren prehod pot ni pretirano zahtevna. Nižje smo v travah in zelenju, kar ni ravno prijetno. Ker vidimo spodaj potko gremo kar naravnost proti njej. Stopimo na stezico označeno z možici, ki nas popelje do Krnskega jezera, kjer je res zelo lepo. Tu piha, zato se ne ustavljamo prav predolgo. Sestopimo po markirani poti proti Lepeni, vmes srečamo kar nekaj pohodnikov. Pod domom Klementa Juga (prvi most pod kočo, kjer so table) zavijemo levo in gremo v smeri Šunikovega vodnega gaja. Pot nas popelje v gozd, sledimo ji do potoka, od tam pa desno do boljše potke, ki nas popelje skozi gozd do struge. Tu nadaljujemo v smeri sotočja Šunika in Lepenjice, od tam pa hitro dosežemo glavno cesto skozi Lepeno. V 5 minutah smo pri avtu. V Bovcu iščemo prenočišče. Oba hostla sta polna, zadnji trenutek najdemo prost apartma za primerno ceno. Gremo v trgovino, si skuhamo večerjo in se pripravimo na naslednji dan.

Razmere: sledimo slabšim nemarkiranim stezicam, možicev praktično ni. Poti se izgubljajo. Hitro lahko zaidemo na napačno stezo. Vršni del je deloma zahteven in izpostavljen. Primerna pot za ljubitelje miru.