PrimožGrahelj's blog: Skutnik/ Monte Guarda (1721 m) in greben do sedla Krnica

V četrtek se s Simonom zjutraj odpeljeva skoraj do sedla Krnica, kjer skrijeva kolesi. Vrneva se nazaj do Žage, ki je najino izhodišče. Po malici se podava navzgor po markirani poti v smeri planine Baban. Po prb. 15 minutah sva na razpotju, kjer greva naravnost (desno pl. Baban) po nemarkirani stezi, ki preči pobočje. Doseževa sonce in hitro nama je zelo toplo. Kmalu doseževa Hlevišče, kjer se pasejo koze. Nad hiško nadaljujeva še nekaj metrov po travniku. Na mestu, kjer boljša steza krene v gozd in se rahlo spušča midva zavijeva rahlo desno po shojenih travah navzgor. Položna pot naju kmalu pripelje do zgornjega slapu Globoškega potoka. Tu je res prijetno. Še naprej slediva stezici po zanimivih prehodnih čez t.i. kokošjo lestev. Stezica se še malo vzpenja, potem pa se rahlo spušča. Še malo naprej se nama ostro z leve priključi pot mimo spodnjih slapov Globoškega potoka. Nedaleč naprej je naslednje razpotje, kjer zavijeva rahlo desno in začneva z vzponom po dobro sledljivi mulatjeri. Sprva je le ta položna, višje pa bolj strma. Vije se v ključih navzgor. Tu in tam nam pomaga kak možic. Na višini prb. 1000 m se v ovinku odcepi steza, mi sledimo mulatjeri. Ob poti je nekaj podrtih dreves, večjih težav ni. Ko prideva do Osredka kreneva s poti na rob do ostanka hiške in narediva pavzo. Zatem se vrneva na mulatjero, ki je mestoma bolj zaraščena. Hitro je naslednje razpotje, kjer zavijeva levo. Kjer pot poteka izven gozda je mulatjera zaraščena. Daleč pod nama je dolina Učje, nad njo pa cesta. Zelo prijetna pot se še malo vzpenja v ključih in naju po dobrih 20 minutah pripelje nad gozdno mejo na travnati hrbet. Pred nama se kaže Skutnik. Narediva pavzo, nato pa nadaljujeva po mulatjeri nekaj 10 metrov v smeri Skutnika do razpotja, kjer zavijeva rahlo desno na travnato mulatjero, ki se vije navzgor. Višje na grebenu greva malo po svoje proti vrhu. Pot gre večinoma ob grebenu. Tik pod vrhom so ostanki iz Prve Svetovne vojne. Še preden pridem na vrh slišim Simona, ki kar vriska od navdušenja. Ja, res je lepo na Skutniku (1721 m). Vidiva tako morje kot tudi Dolomite in vse vmes. Narediva daljšo pavzo za počitek, malico in uživanje. Fino je gledati vse te gore in se spominjati, kako je bilo, ko sem bil gor ali pa razmišljati, kdaj jih bom obiskal. Na najino presenečenje nisva sama, pridejo še trije Italijani. Prišel je čas odhoda. Od tu že vidiva, kaj naju še čaka.Nadaljujeva po grebenu po markirani stezi v smeri sedla Krnice. Pot gre večinoma tik pod grebenom na desni in obide vrhove, midva pa se odločiva, da bova skočila na te vrhove. Prvi je Vrh Planje, malo za njim se z leve priključi pot z Učje. V nadaljevanju spet kreneva s poti in hitro doseževa vrh Banera, malo naprej pa narediva isto še za vrh Vratca. Do tu je pot večinoma položna, od tu pa sledi strmejši spust po drsečem listju. Skozi prijeten gozd prideva do sedla Predolina, kjer je razpotje. Slediva poti 731 pod vrhovoma Kila in Stregunov Kolk, pot ju obide po južni strani. Pod slednjim je spet nekaj več vzpona. Ves čas opazujem gore v okolici: Muzce, Karnjice (Zuc Dal Bor in okolica), najbolj pa me "draži" Rezijanka (Ta Visoka Rosojanska pot oz. Alta Via Resiana), ki se bohoti na oni strani Rezije. Kako si želim, da bi stal tam! :D. Pot se položi in skočiva še na Nizki vrh. Kratka pavza, nato pa spust do ostankov planine Nizki vrh, kjer je razpotje. Za celoten greben sva potrebovala slabi 2 uri in pol. Nadaljujeva levo in se dokaj strmo spuščava dobrih 20 minut po poti vse do ceste, kjer med drevesi zagledava kolesi, ki sva ju zjutraj pustila. Po pavzi sledi uživaški spust po ozki asfaltni cesti skozi vas Učja do meje (9,5 km). Od veselja kar vriskava, tako je fino. Tu se začne 2 km vzpon do vrha klanca, od tam pa še 5,5 km spusta do Žage. Opazujeva gore, ki se bleščijo v popoldanskem soncu. Hitro sva pri avtu. Pripraviva se za odhod domov.

Razmere: do vrha Skutnika nas vodi nemarkirana, a dobro sledljiva mulatjera. Zaradi večih križišč na poti je pametno imeti zemljevid. Pot po grebenu je markirana, prijetna in zelo razgledna, a ne prav kratka. Treba je računati, da začnemo drugje, kot pa končamo to turo. Krasna tura, vredna obiska :).

Hvala Simon za družbo in smešne scene na tej turi :).