PrimožGrahelj's blog: Odkrivanje novih stezic in občudovanje žafranov okoli Velike planine

Začel sem malo naprej od Konjske doline v dolini Kamniške Bistrice. Strm kolovoz me je hitro ogrel 😁. Višje je bilo vse bolj zaraščeno, kolovoz pa se počasi "izgublja". Stezica naj bi šla rahlo v levo, jaz pa sem jo zgrešil in šel po svoje navzgor do prečne poti, kjer zavijem desno. Kmalu dosežem povsem podrto lovsko kočo Sivnik, kjer zapustim prečno stezo in zavijem levo. Ta stezica je mestoma slabše vidna, a se da. Presenečen sem, ko opazim ob poti kar nekaj možicev. V ključih se vzpenjam kar nekaj časa. Gozd zamenja večja jasa, sredi katere je križišče. Zadnjih 100 metrov do križišča je bilo nekoliko bolj zoprnih. Zavijem levo in prečim po dobri vidni stezi med travami. Za nekaj trenutkov se ozrem naokoli in se samo čudim, kje so speljane te stezice. Čudoviti prehodi 😍 kljub navdušenju ostanem previden, saj je pobočje strmo in vlažno. Ko dosežem gozd se kmalu priključim direktni poti na Rigelj (1409 m). Še nekaj vzpona in dosežem rob, kjer se teren zravna. Po pavzi nadaljujem z vzponom proti Zelenemu robu, od tam pa v levo po svoje med lesenimi hišicami, ki jih tu ne manjka. Vzpenjam se nekoliko v levo na manjši greben in nato proti desni do Koritnega vrha (1648 m). Kljub pretežno oblačnemu vremenu se imam prav odlično 😀. Spustim se med žafrane 😍 in sledim poti, ki me kmalu pripelje na najvišji vrh Velike planine, Gradišče (1666 m). Spustim se na drugo stran. Ob poti si ogledam bližnjo Jamo v Kofcah, nato pa nadaljujem mimo preprog žafranov 😍 do Domžalskega doma, kjer si napolnim zalogo tekočine. Povzpel sem se še na bližnji Poljanski rob (1569 m), nato pa sem se spuščal proti spodnjemu robu Male planine. Na desni poiščem Curlo, kjer naj bi se začela ena izmed stezic. Na začetku sem se malce lovil, nato pa sem kar dobro uspel slediti stezici, ki se spušča prečno navzdol. Mestoma je precej strmo in izpostavljeno, saj vodi stezica blizu roba. Nižje se v ključih spuščam skozi gozd vse do prečne poti, ki ji sledim v desno. Tu in tam je kakšno podrto drevo, stezi se da normalno slediti. Nisem še končal z zanimivimi stezicami za danes 😁. S pomočjo aplikacije Mapzs (s katero sem si danes večkrat pomagal) sem našel pravo stezico, ki se spušča proti Konjski dolini in istoimenskemu potoku. Sprva se spušča v ključih navzdol ob manjšem grebenu, nato pa zavije proti levi. Tu nekje sem jo očitno zgrešil (ne prvič danes haha 😂). Sledil sem grebenu, saj je tudi tu bilo videti malce shojeno. Ko postaja strmina grebena pod mano vse večja in vidim, da je stezica bolj v levo se kar po svoje spustim navzdol, dokler spet ne stopim na njo. Tu spodaj je kar vidna in lepo me vodi navzdol vse do stranske grape, kjer se spet malce lovim. Ko brez večjih težav stopim v dolino Konjskega potoka si prav malce oddahnem. Zavijem desno in se pretikam skozi grmičevje (juhej! 😂). Prav veliko obiska tu verjetno ni. Ko dosežem cesto ji sledim mimo strelišča do glavne ceste, od tam pa hitro dosežem avto. Zanimivo potepanje je za mano! 😀

Razmere: večinoma sem hodil po nemarkiranih (lovskih) stezicah, ki so mestoma strme in izpostavljene, a večinoma dobro vidne. Tu in tam je treba malce poiskati nadaljevanje, tudi možici se najdejo. Za orientacijo sem si pomagal z zemljevidom (1:25.000) in aplikacijo Mapzs (brez njiju ne bi imel šans). Za sestopni dve stezici (Curla - Škorence - Konjska dolina) mi je Mapzs kazal drugačno stanje, kot je bilo v naravi. Ne vem, ali mi je tako slabo lovilo ali pa so stezice rahlo narobe vrisane. Kakorkoli, varno in brez večjih težav sem prispel v dolino 😀.