PrimožGrahelj's blog: Donačka gora, Boč in Resevna

Začel sem v vasici Sveti Jurij. Vzpenjal sem se po markirani poti proti Donački gori. Na križišču sem šel rahlo desno (čez Krče) in prečil proti vzhodnemu robu. Ko ga dosežem zavijem levo in sledim stezi pod grebenom. Pod vrhom me čaka še nekaj jeklenic, nato pa dosežem vršno pobočje. Na levi sem hitro na vzhodnem vrhu, od tam pa nadaljujem proti zahodu na zahodni vrh Donačke gore (884 m). Sestopim po drugi strani po široki poti proti Rudijevemu domu. S sestopom nadaljujem mimo cerkve Sv. Donata proti izhodišču. Kratek, a lep krog je bil tole😀. Zapeljal sem se do parkirišča nad Zgornjimi Poljčanami. Vzpenjal sem se po gozdni učni poti proti Boču. Tako mirno je bilo, prisotni so bili le zvoki narave 😍 (in moje hropenje 😂). Višje gori zavijem levo in se usmerim proti plezalni poti, ki je kratka, a kar strma in zahtevna. Meni je bila všeč, sploh zato, ker se nisem matral 😁 ampak sem res užival. Z vzponom sem nadaljeval mimo oddajnika vse do stolpa na Boču (978 m). Razgled z vrha je bil odličen 😀, je pa res, da večine stvari, ki sem jih videl, nisem poznal. Ni kaj, zelo redko sem tu. Sestopim po Senčni poti proti Domu na Boču, ki je (napram veliko let nazaj) obnovljen. Takoj sem krenil proti rastišču velikonočnice. Rahlo kislo je bilo spoznanje, da sem zamudil te lepotice v najlepši podobi. Eno sem pa le našel, tako, da sem si jo lahko malce ogledal 😍. Nadaljeval sem do Koče Velikonočnica, od tam pa po kolovozu in višje po stezici proti Dreveniški gori (782 m). Višje gori sem šel kar po svoje po gozdnem brezpotju do grebena in do možica na vrhu. Ko sem ga zagledal sem si rekel, da očitno le nisem prvi norec tu gori 😂. Na drugi strani ujamem stezico in nižje vlako, ki me pripelje do markirane poti. Sestopim (še enkrat) mimo Doma na Boču in po poti čez Babo proti izhodišču. Vmes skočim še na vrh Babe (le kako naj se dedec upre babi? 😂). Kaj kmalu dosežem parkirišče. Brez težav bi končal turo, a ta četrtek je bila polna luna, kar spremeni stvari. Kombinacija sončnega zahoda in luninega vzhoda je preveč mikavna 😍, da je ne bi izkoristil. V iskanju krajše ture z razglednim vrhom naletim na Resevno. Še zadnje dejanje začnem na južnem robu Šentjurja. Podam se po markrani poti. Po 10 minutah sem že zgrešil pot haha 😂 a se kmalu najdem in nadaljujem navzgor. Tu in tam sem se malce še lovil, a sem uspel najti pravo smer. Višje najdem stezico, ki me popelje na Malo Resevno. Ko dosežem gozdno cesto sem že blizu. Pri manjšem zavetišču pod kočo ulovim sončni zahod. Lepo se je bilo spet prepustiti tem barvam 😍 ki kar božajo dušo. Ko sonce zaide se podam na razgledni stolp na vrhu Resevne (od 645 do 682 m - odvisno, kam pogledaš 😬). Večerne (in jutranje) barve v meni prebudijo posebne občutke, ki jih težko opišem 😍. Res sem užival na vrhu. Žal je bilo na obzorju precej goste koprene, zato vzhoda lune nisem videl, sem pa jo malce kasneje le zagledal, kako je svetila izza oblakov. Polna luna 😍 je ena krasna stvar za občudovanje. Tokrat je bila precej oranžnih barv. Skoraj v trdi temi sestopim po poti pristopa proti izhodišču. Luna se je še zmeraj skrivala za "tančicami", jaz pa sem se vesel in zadovoljen odpeljal v noč... 😀 Krasno doživetje je za mano!

Razmere: Na Donački gori brez posebnosti. Plezalna pot na Boč je strma in zahtevna (baje težavnost okoli C), sicer pa brez posebnosti. Večji del ture nas vodijo markacije.