PrimožGrahelj's blog: Loška stena 2. del: od Plešivca (2184 m) do Moreža (2261 m)

Taki ponudbi se je težko upreti 😁.
Tako se v soboto zjutraj trije iz Bavšice podamo po markirani poti mimo nekdanje vasice Logje proti Bali. Hodimo skozi gozd in čez travnike. Mimo pl. Bala smo kaj kmalu pri lovski koči, kjer si napolnimo zaloge vode in se vzpenjamo naprej proti Prevali, kjer smo že na odprtem, razgled na s soncem obsijane gore pa je čudovit 😀. Vzpon proti sedlu Čez Brežice poteka večinoma po travnatem svetu. Ko ga dosežemo pogledamo na ono stran proti Koritnici. Zavijemo levo in sledimo stezici, ki se vzpenja proti grebenu Loške stene. Vzpon do grebena je mestoma nekoliko strmejši. Vrh Plešivca (2184 m) je na desni. Tu nas čaka čreda ovc in krasen razgled na vse strani. Letošnji september je zaenkrat res radodaren s sončnimi dnevi. Po pavzi začnemo s prečenjem. Greben kaj kmalu postane izpostavljen. Spuščamo se proti manjši škrbini, kakšno težje mesto obvozimo po levi (južni) strani. Vzpon na Bavh lahko izvedemo po grebenu (zahtevnejše) ali malce nižje po travnati polici, ki od daleč izgleda kar divja, ampak ni tako hudo. Na koncu police (na levi je stolp) zavijemo desno in hitro smo na Bavhu (2186 m). Nadaljujemo po grebenu ali malce levo pod njim proti dvoglavemu vrhu Goleževice (2119 m). Brez večjih težav ju prečimo, nato pa se spuščamo proti najtežjemu delu prečenja. Na vrsti je namreč Bedinji (tudi Vadinji) vrh, ki je najtežji v tem delu Loške stene. Že od daleč izgleda kot težko dostopna trdnjava. Nanj se lahko povzpnemo v bližini grebena (zelo zahtevno, mesta vsaj II), a izgleda pristop tam gori precej divji, tako da sotrpina že od daleč najdeta malce nižje na levi prehodno travnato polico (označena na sliki). Podamo se tja, in ko nad prvim skokom pred polico (I-II, izpostavljeno) vidimo klin za varovanje si mislimo, da bo tu čisto ok. In res je bilo! 😀. Na robu police nadaljujemo desno po travnati gredini (strmo) in dalje po manjši grapi proti grebenu. Dosežemo ga med prvim vrhom (predvrhom) na desni in glavnim vrhom na levi. Hitro dosežemo Bedinji vrh (2196 m). Po pavzi začnemo s spustom po levi strani po travah nekaj 10 metrov, nato pa desno čez manjši greben (I-II) do večinoma travnatega pobočja, ki pada v smeri škrbine. Zdaj se začne najtežji del današnje ture. Hodimo oziroma plezamo navzdol po zelo strmem in izpostavljenem travnato- skalnatem pobočju. Spuščamo se levo desno po gredinah in policah, kjer izgleda kolikor toliko prehodno. Redko kdaj sem tako stiskal trave 😁. Temu bi lahko rekel Trentarski alpinizem hehe 😉. Kar malce sem si oddahnil spodaj. Sestopimo po žlebu levo navzdol in prečimo čez trave in skalnate skoke (I) čez kraški svet v smeri spodnjega melišča pod Morežem. Na desni strani splezamo čez travnati skok (strmo) do zgornjega melišča pod steno, kjer zavijemo levo in sledimo ostankom stezice navzgor. Vzpenja se levo desno po strmem travnatem pobočju do vršnih skal, ki jih preplezamo (mesta I) do vrha Moreža (2261 m). Tu imamo pavzo in počitek, nato pa začnemo s sestopom po isti poti do spodnjega melišča, tam pa prečimo proti prelomu. Do njega moramo preplezati kak skok (I-II, višje je lažje). Po prelomu se spuščamo, nato pa po svoje prečimo proti steni Stadorja in ob njej sestopamo po kraškem svetu in travah. Držimo se desne strani. Ko pridemo v gozd še vedno strmo sestopamo čez vmesne travnate skoke (strmo) do mesta, kjer končno dosežemo pot. A ne markirano, kot sem sprva mislil, ampak tisto z Briceljka, kar pomeni, da smo se res držali precej v desno. Po njej sestopimo do lovske koče, kjer se napojimo z vodo in nadaljujemo po markirani poti do izhodišča.

Razmere: tura je zelo zahtevna. Najtežje je prečenje Bedinjega vrha, kjer gre za pravi "Trentarski slog" z zelo strmimi travnato- skalnatimi pobočji. Tudi ostali del poti ni od muh. Izpostavljenost je večkrat velika. Tudi orientacija je ponekod zahtevna.

Zahvaljujem se obema sotrpinoma za idejo in izvedbo same ture 😀