PrimožGrahelj's blog: Golica (1835 m) in nekaj okoliških ferat

S Simonom sva se v petek zjutraj odpeljala do Planine pod Golico. Odpraviva se po cesti v smeri Savskih jam. Levo krene pot proti Koči na Golici in bližnjemu Korlnovemu rovu, midva pa slediva cesti ob Črnem potoku. Nekaj časa hodiva po njej, nato pa prispeva do križišča; greva po cesti levo, a hitro ugotoviva, da ni ok. Pogledava zemljevid, nato pa zavijeva desno po cesti in po kakih 150 metrih le opaziva oznako za Golico, ki naju vodi proti levi do Markljevega rovta (v tem delu bolj redke markacije). Prečkava travnik in nadaljujeva v gozd. Višje spet doseževa cesto in po njej doseževa Sedlo Suha, kjer stopiva na mejni greben, ki se strmo vzpenja. Pobočja Male Golice so trenutno polna narcis. Na vrhu Male Golice (1646 m) si uzameva nekaj časa, da se naužijeva teh lepot, katerim sva priča. Sploh ni slabo hehe 😁. Nadaljujeva po grebenu proti Krvavki (1785 m). Tu je narcis že mnogo manj, ko pa nadaljujeva proti vrhu Golice (1835 m) pa jih srečava le še nekaj. Je pa ljudi tu precej. Razgled je bil odličen. Z vrha se spustiva po poti proti Koči na Golici, od tam pa naprej po zimski poti proti izhodišču. Ta pot je mestoma strma in zahtevna. Razgled je mestoma tudi nižje zelo lep, za oči spočiti 😀 😁. Nižje imava še eno pavzo, nato pa se spustiva do izhodišča. Avtomobilov je zdaj že veliko, prostora za parkiranje pa malo.
Zapeljeva se do Gozda- Martuljka in se povzpneva do potoka Hvadnik. Ferata Hvadnik ima oceno B/C. Kulisa, ko plezaš ob potoku, se nama dopade. Na poti trikrat prečkava potok po napeti jeklenici. Na nekaj mestih je skala mokra, zato tam drsi, kar se mi zdi, da je bila še največja težava na tej poti. Zadnji del je trenutno blaten. Z vrha se po poti spustiva do ceste, kjer zavijeva desno in po prb. 50 metrih (pred mostom) še enkrat desno do začetka ferate ob potoku Jermn. Ferata Jermn ima oceno D/E. Že začetni del da vedeti, da bo tukaj bolj "napeto". Navpično se povzpneva kakih 20 metrov, nato pa po jeklenici prečakava potok na drugo stran, kjer spet vstopiva v navpično steno, ki tu in tam morda celo rahlo visi navzven. V pomoč nama je nekaj skob. Vmes malce počivava in narediva kako dobro sliko 😀. Po izpostavljeni prečki sledi še eno prečenje potoka, nato pa še cca. 20 metrov zelo strmega vzpona do vrha ferate. Sploh ni bilo slabo hehe 😂 😀. Sestopiva do avta, nato pa se odpeljeva še v Mojstrano. Odpraviva se do obeh ferat. Za vzpon si izbereva težjo (rdečo) pot Mojstranških veveric, ki ima oznako C/D. Po nekaj strmih metrih prispeva do križišča te in modre (lažje poti) tik pod lestvijo. Le-ta malce pleše, ko hodimo po njej. Dober kraj za lepo sliko 😁. Nadaljujeva strmo navzgor. Na vseh križiščih slediva rdeči poti. Razgled na Mojstrano in okolico je res čudovit. Teren je tu bolj razdrapan, skala pa bolj krušljiva kot v feratah nad Martuljkom. Tu tudi jeklenice niso povsem napete. Izmenjujejo se prečke in strmi vzponi, veliko je tudi narejenih umetnih stopov, ki zelo olajšajo stvar. Dobro napredujeva in kar hitro sva na vrhu ferate in kmalu zatem tudi na vrhu Grančišča (844 m). Malica s takim razgledom še bolj tekne. Spustiva se po Aljaževi (modri) poti, ki ima oceno B. Pot lepo vijuga levo desno, ves čas ob jeklenici. Teren je precej krušljiv, zato sestop po tej poti ni optimalna izbira. Ljudi je bilo malo. Brez težav sestopiva do izhodišča. Šele kasneje vidiva, da naj se ne bi sestopalo po tej ferati. Bova vedela za naprej.

Razmere: snega ni bilo. Trenutno je največ narcis na pobočjih Male Golice, drugje precej manj.
Ferata Jermn je najtežja od teh štirih, kjer je potrebno tudi kar nekaj moči v rokah. Skala je dobra, jeklenica pa čvrsto napeta. Teren v feratah nad Mojstrano je bolj krušljiv. Sicer pa prijetne ferate 😀 - kakšna lažja in kakšna težja, tako, da se lahko izbira. Pohvale tistim, ki so naredili te ferate. Trenutno je obvezna uporaba rokavic s prsti.

Zahvaljujem se Simonu za prijetno turo 😀.