PrimožGrahelj's blog: Lepenatka (1425 m), Rogatec (1557 m) in Menina planina

V četrtek zjutraj se zapeljem na prelaz Črnivec, od tam pa nadaljujem v smeri Rogatca in Lepenatke. Začetni del poti je bil nekoliko blaten, višje pa je bilo bolje. Nad seboj opazujem posledice vetroloma leta 2008. Čisto nepričakovano imam družbo prijetnega psa, ki me spremlja že od Črnivca. Po kolovozu se vzpenjava in ko se svet bolj odpre sva že blizu Vrha Kašne planine (1435 m). Ker pes še vedno hodi z menoj poiščem telefonsko številko bližnjega gostišča in na srečo hitro dobim kontakt lastnika, da se dogovorimo za prevzem. Medtem midva nadaljujeva po cestah in stezah. Sprva še navzdol, nato pa se vzpenjava po vse bolj odprtem svetu. Do Lepenatke (1425 m) ni več daleč. Hitro se spustiva na sedlo Kal, od tam pa greva pogledat, če bi lahko prišla kar direktno na Rogatec. Hitro vidim, da bo ta pot za psa preveč huda, zato se obrneva ter poiščeva kolovoz, ki se zložno spušča. Nad Zgornjim Špehom zavijeva v breg mimo krav, ki kar letijo za nama. Ne vem, koga si bolj želijo; mene ali psa hehe 😁. Markacije naju vodijo po zmerno strmi pot vse do vrha Rogatca (1557 m). Razgleden vrh, ni kaj reči. Po isti poti se spustiva mimo Zg. Špeha proti cerkvici sv. Lenarta, kjer vrnem psa lastnikom. Prav prijetna družba je bil 😀. Po pavzi nadaljujem s sestopom proti dolini. Sprva še po poti, nižje pa po cesti skozi dolino reke Kanolščice, ki se proti koncu že kar malce vleče. Ko pridem do glavne ceste zavijem levo v Gornji Grad in se sprehodim proti centru. Blizu avtobusne postaje opazim oznake za Menino planino. Odločim se za pot čez Borovnico. Pot hitro preide v gozd. Pot se enakomerno vzpenja; meni se je zdela pot prijetna, čeprav sem bil že malce utrujen. Višje pridem do kopalnice, kjer vidim, da imam še vedno lepo frizuro 😂 😁. Na naslednjem križišču grem v smeri Menine planine čez Ovčji stan. Gozd se počasi redči in bližam se travnatim pobočjem. Prečim pašno ograjo in nadaljujem z vzponom po vse bolj razglednem terenu. Ko stopim na cesto sem že blizu Doma na Menini planini. Nadaljujem po krožni poti čez Vivodnik (1508 m), kjer se povzpnem na razgledni stolp. Sploh ni slabo 😀. Po pavzi se spustim mimo Doma in nadaljujem v smeri Črnivca. Ob poti si ogledam še Jespo (jama udornica). Pot čez travnike je dobro markirana, a v gosti megli zna biti tu "čista jeba", saj izgleda vse podobno. Kar nekaj časa prečim travnike, nato pa se pot le obrne nekoliko bolj navzdol. Tu imam še eno pavzo, nato pa sledim markrani poti. Malo se spuščam, pa spet prečim travnike. Bližam se planini Travnik, kjer večkrat prečim pašno ograjo. Na celotni poti je kar nekaj vzponov, ki narišejo nasmeh na moj obraz hehe 😁. Nadaljujem mimo planine Ravni. Pot pelje navzgor, pa potem navzdol, pa spet navzgor... Ko sem že mislil, da sem blizu pa se je še potrebno povzpeti čez kak manjši kucelj. Na robu pa se le začne spust proti cesti. Imel sem občutek, da se celotna pot zelo vleče, čeprav je res, da sem bil kar utrujen. Vesel sem bil, ko sem dosegel izhodišče.

Razmere: pot ni zahtevna, je pa precej dolga in naporna z veliko višinsko razliko.