PrimožGrahelj's blog: Gori doli naokoli nad Ljubeljem

Ob soju (skoraj) polne lune se vozim proti Ljubelju. Odpravil sem se po stari Ljubeljski cesti do Koče na Ljubelju, tam pa zavijem levo. Prvi sočni žarki me božajo, ko se bližam prvemu vrhu, Povni Peči (1503 m). Nadaljujem po prijetnem grebenu malo gori in malo doli. Tabla me opozori na zahtevnejše nadaljevanje. Več mest je krušljivih, tu in tam nam pomagajo jeklenice. Vmes pot zapusti greben in se spet vrne nanj. Kmalu dosežem Vrh Ljubeljščice (1704 m), od tam pa sestopim proti Zelenici. Mokra in blatna steza (posledično tudi čevlji) mi dajo slutiti, da bo še "zanimivo". Zavijem levo proti Spodnjemu Plotu. Mokri podplati so naredili svoje in kar dobro sem se namučil čez navpično stopnjo (D). Na križišču izberem lažjo (učno) ferato z oceno B/C. Ko zagledam previs težje variante se v trenutku odločim, da jo napadem kdaj drugič. Nadaljujem torej levo in se vzpenjam po lažji ferati. Brez večjih težav dosežem Spodnji Plot (1682 m), od tam pa sestopim proti Domu na Zelenici. Nadaljujem kakih 15 minut v smeri Vrtače in Stola, nato pa krenem desno po dobro shojeni, a neoznačeni stezi. Vodi me sprva po gozdu, višje pa med rušjem. Ko se teren povsem odpre in stopim na melišča se okoliške gore že ovijajo v meglo. Stezi sledim do sedla Žleb, kjer zavijem desno. Spremljata me veter in megla, a to me ne moti preveč. Do vrha Palca (2026 m) moram tu in tam malce poplezati, teren je precej krušljiv. Vrnem se na sedlo in nadaljujem prečno pod naslednji vrh. Vzpon na Zelenjak (2024 m) in nekaj metrov oddaljeni Avstrijski vrh je podobnih "karakteristik" kot vzpon na Palec (krušljivo in mestoma zahtevno). Še enkrat se spustim do sedla Žleb in sestopim po poti vzpona. Ko pridem do kotanj med rušjem zavijem desno (možic). Med rušjem, kjer je malce zatišja pred vetrom naredim eno pavzo (da bo vsaj kakšna - je dobro tudi kaj pojesti hehe 😁😁). Hladno vreme me malce priganja. Skozi pas rušja dosežem obsežna melišča. Iščem možice, pa me nese preveč v desno. Še dobro, da sem si prej malce ogledal smer, ko se je še kaj videlo. Ko se vračam nekaj metrov pa se zgodi: za kako minuto se osvetli, megla se razkadi in opazim svojo stezico, ki pelje v levo pod greben Male glave. Dobro sem se dogovoril za tole darilo narave hehe 😀. Ulovim stezico, ki je kar dobro vidna. Strmo se vzpenjam po melišču proti grebenu. Spet sem v megli, pa nič zato - stezica je, možici tudi. Na grebenu zavijem desno in se vzpenjam po ali ob njem (mestoma strmo). Višje še sledim grebenu, ko pa postane zahtevnejši prečim levo v grapco. Sledim stezici precej strmo navzgor do travnate Male glave. Brez težav nadaljujem po skalnato- travnatem svetu rahlo v levo vse do vrha Vrtače (2181 m), kjer sta (kdo bi si mislil 😂) gosta megla in veter. Kar takoj začnem s sestopom po markirani poti. Zaradi vlage in včerajšnjih padavin drsi, a se da. Nižje se spet malce odpre, a le za trenutek. Pri Domu na Zelenici je bilo precej ljudi. Sestopim po poti nazaj do izhodišča.

Razmere: vse nemarkirane stezice so dobro vidne, nekatere imajo tudi možice. Omembe vrednega snega na poti ni. Največja težava danes se mi je zdela vlažnost terena. Ob takih razmerah je nevarnost zdrsa. Teren je mestoma zelo krušljiv. Tu in tam malce poplezamo. V megli (kot danes) je lahko orientacija težavna. Učna ferata na Spodnji Plot je brez posebnosti.