PrimožGrahelj's blog: V odkrivanju novih vrhov med Ržjo (2538 m) in Vernarjem (2225 m)

V četrtek sva se še v temi odpravila v smeri Kredarice. Prečiva melišča vse do mesta, kjer se v levo odcepi stezica (možic) po melišču navzgor. Vzpon do grebena je zoprn. Ko ga doseževa zavijeva levo in slediva stezici ob grebenu vse do bližnjega vrha Rži (2538 m). Gore so se že barvale v prijetne odtenke in kaj kmalu se je začel "šov" narave. Zajtrk ob sončnem vzhodu - sploh ni slabo hehe :). Pred nama se je delal še en čudovit dan. Ko sva pripravljena se vrneva po isti poti do markirane poti, kjer zavijeva levo in nadaljujeva po deloma zahtevni poti. Preko vrha Kredarice (2541 m) se spustiva do Triglavskega doma, kjer je kar nekaj ljudi. Ogledava si novo klopco pri koči, nato pa nadaljujeva s sestopom proti Konjskem sedlu. Po prb. 15 minutah zavijeva levo proti bližnjemu vrhu. Najprej se rahlo spustiva, nato pa se v nekaj minutah povzpneva na Vrh Snežne konte (2342 m). Vračava se na markirano pot in po njej nadaljujeva do Konjskega sedla, katerega prečiva in nadaljujeva v JV smeri na travnik pod bližnje vršace. Ker je Ana tu že hodila se odloči, da si bo rajši malce odpočila na travah, jaz pa sem šel v to "žmešnjavo" vrhov in osvojil 9 kucljev oziroma točk, ki so vsaj malce štrlele iz okolice (nekateri vrhovi nimajo imena, glede nekaterih so debate, kaj je prav - jaz ne vem kaj in kako je prav). Šel sem od leve proti desni (gledano s Konjskega sedla proti Vernarju). Najprej sem osvojil Oklo (2092 m) - če je to res to, od tam sem nadaljeval po grebenu (možici) in se spustil proti Kurici (2028 m), se nazaj povzpel na manjše sedelce ter takoj levo na bližnji vrh, katerega imena ne vem. Sem gledal greben proti Činkelmanu, pa se mi ni zdel ravno lahek, zato se spustim, prečim v levo in se po stezici povzpnem na manjšo škrbino; najprej skočim desno na bližnji vrh, nato pa še v levo na vrh Činkelmana (2142 m). Spustim se na spodnje melišče in nadaljujem proti Cesarju (2098 m), vmes osvojim še manjši vzpetinici. Sledil je spust proti Ani; skupaj sva nadaljevala proti Vodnikovem domu in nato levo navzgor do Bohinjskih vratc. Tu zavijem levo in se vzpenjam po stezi navzgor. Travnato pobočje postaja vse strmejše. Na poti srečam čredo ovac, ki skačejo sem ter tja. Ko se položi sem na predvrhu Vernarja (2183 m). Najprej sledi krajši zahtevnejši spust, nato pa sledim možicem, ki me vodijo čez vršno skalovje (mestoma I-II in izpostavljeno) vse do Vernarja (2225 m). Še vedno je jasno z odlično vidljivostjo, res, krasen dan :). Kaj kmalu začnem s sestopom po isti poti. Na vratcih malce posediva, nato pa se spustiva po poti proti Krmi. Sprva so markacije precej obledele. Ko prispeva na Malo polje se po že znani poti vrneva na izhodišče. Sledil je še krajši postanek v Radovni, nato pa sva se odpeljala proti domu. Tako sva sklenila (vsaj zame) čudovito dvodnevno dogodivščino :).

Razmere: na stezicah nam pomagajo možici, midva nisva imela težav. Večkrat moramo poplezati nekaj krajših mest I-II, mestoma je teren izpostavljen. Tu in tam hodimo po strmih travah ali krušljivem skrotju.

Hvala Ani za dva zanimiva dneva v naših gorah :)