PrimožGrahelj's blog: Luknja peč (2249 m) čez Teme (2136 m) in Rjavina (2532 m)

V sredo zjutraj se z Ano zapeljeva do konca ceste v dolini Krma. Odpraviva se po prijetni gozdni poti proti Malemu polju (voda) in naprej po poti proti planini Zgornja Krma, od tam pa v smeri Kredarice in Staniča. Malce višje razmišljava in gledava, katera pot bo najina. Na koncu se odločiva za "napačno" in nadaljujeva po njej. Ko sva blizu Rži in gledava Konjsko sedlo postane jasno, da sva zgrešila. Oh ja, bil sem kar malce slabe volje, da si nisem dovolj pogledal in izbral pravo pot. Ampak dobro, bilo je že mimo; hitro skreneva s poti desno po svoje. Iščeva prehode med skalovjem, travami in rušjem. Zagledava Teme in Rjavino in tako veva, da sva zdaj v pravi smeri. Še bolj ostro kreneva proti desni, kjer že vidiva "najino pravo" pot. Malce se spustiva in doseževa markirano pot proti Staničevi koči. Slediva ji le nekaj korakov, nato pa se malce pod 2000 mnm v ostrem levem ovinku odcepi steza po Kravji dolini. Položna steza, na kateri so tudi možici naju pripelje pod Veliki Pršivec (2056 m). Kmalu zavijeva desno in slediva stezici, ki naju kmalu pripelje na ta vrh, ki se strmo dviga nad Krmo. Spustiva se nazaj in nadaljujeva proti levi po brezpotju v smeri Rjavine. Najdeva čudovite prehode med rušjem. Na levi si ogledava ostanke letala, ki je tu strmoglavilo v času 2. Svetovne vojne, nato pa kreneva desno čez melišče do prehoda pod Temenom. Prehod je zahteven in izpostavljen, a nama ni povzročal težav. Po travah se vzpenjava proti Temenu (2136 m). Malce nad njim imava počitek. Čudovit dan je; ravno pravšnji za fino turo :). Nadaljujeva po JV pobočju Rjavine. Po nekaj minutah (kakih 50 m pod rdečo grapo) opazim možen prehod desno navzdol. Svet je šodrast, zahteven in izpostavljen. Ko prideva okoli roba uloviva pot PP, ki gre nižje po izpostavljeni polici. Pokaže se nama Luknja peč, ki se blešči v soncu. Prečiva v levo in kmalu sva pri rdeči grapi, od tam pa nadaljujeva po slabi stezici (možici) proti levi. Zoprno šodrastih prehodov tu ne manjka. Sledi krajši vzpon proti grebenu Rjavine, od tu pa spust po krušljivem skalovju proti sedlu Luknja (možici, mesta I). Prečiva v desno na južno stran vršne piramide in prideva do mesta, kjer ima stena "šibko točko". To je verjetno najlažji prehod proti vrhu. Kreneva čez krajši skok (I-II), nato pa levo do roba (možic). Od tu je več možnosti proti vrhu; midva kreneva bolj desno in poplezavava po krušljivem skalovju (dobra I) proti levi vse do vrha Luknje peči (2249 m). Stojiva na čudoviti skalni piramidi z odličnim razgledom :). Po pavzi se spustiva po vršnem pobočju (mesta I, krušljivo), nato pa prečiva v levo do roba in čez skalnat skok pod vršno piramido. Po isti poti se vračava do krušljive rdeče grape (izgleda mukotrpna!); tik pred njo zavijeva desno in se vzpenjava po manjšem grebenu nad grapo (mesta I) do JV pobočja Rjavine. Ko stopiva nanj naju pozdravi kozorog. Zavijeva desno in nadaljujeva po travanto- skalnatem pobočju proti vrhu. Ko prispeva na greben zavijeva levo in hitro sva na Rjavini (2532 m). Po pavzi nadaljujeva po grebenu mimo okna in navzgor proti drugemu vrhu Rjavine (2530 m). Sledil je spust proti Dovškim vratcem, od tam pa pot čez pode, ki se kar ne konča. Ko sonce zahaja se spuščava proti domu Valentina Staniča, kjer sva prenočila. Zelo sva bila vesela, ko sva dosegla kočo. Po okrepčilu se kaj kmalu odpraviva k počitku.

Razmere: hodimo po nemarkiranih stezicah in brezpotju, pomagajo nam možici. Od Temena naprej imamo mestoma opravka z mesti I-II. stopnje, teren je večkat izpostavljen. Zadnji del je tudi precej krušljiv, šodra je na pretek. Tura je dolga in naporna.