PrimožGrahelj's blog: Rezijanka (Ta visoka Rosojanska pot, Alta via Resiana)

Ko sem slišal, da je v planu Rezijanka sem bil takoj boljše volje :). Tako dolgo sem jo čakal, no, sedaj pa sem jo dočakal. In to v kakšnem slogu! :D
V soboto popoldne se trije zapeljemo do parkirišča pod pl. Kot (od Solbice naprej je cesta zanimiva) in tam pustimo kolo, nato pa se spustimo nazaj proti dolini in tam prespimo. Noč je bila pestra, nismo ravno najbolje spali. V nedeljo ob 4:00 smo vstali, se pripravili ter se odpeljali do Solbice, od tam pa smo krenili peš. Najprej po cesti, ki se po 15 minutah spremeni v lepo pot z oznako 643. Pot poteka večinoma po gozdu, vmes prečkamo več travnikov, kjer so bile planine. Pot je lepo speljana in ni pretirano strma. Hodimo v megli, vlaga je izredna (ponoči je deževalo). Višje je razpotje, zavijemo desno in po serpentinah dosežemo zavetišče Igor Crasso. V zavetišču naredimo pavzo, nato pa se podamo naprej. Najprej sledi kratek spust na sedlo Buja, od tam naprej pa dolgo prečenje pod Ždrinico proti vzhodu. Vmes opazimo tudi tablo Visoke Rezijanske poti. Pot se položno vzpenja. Mimo križa in vpisne knjige dosežemo rob pobočja. Še malo in levo se odcepi Alta Via Resiana proti vrhu Žrdi. Prave poti ni, pobočje pa je precej strmo, smer nam nakazujejo rdeči trikotniki. Od trav smo precej mokri. Višje je več skal, do vrha Žrdi (2324 m) pa ni več daleč. Tu se nam pokaže sonce in nekaj razgleda. Sledi malica in pavza, nato pa zanimiva pot po grebenu Žrdi. Na vzhodnem robu grebena sledi spust do spodnje poti, nato pa v 20 minutah dosežemo bivak Marussich. Malo pavze, nato pa zagrizemo desno za rdečimi trikotniki. V gosti megli napredujemo proti steni in upamo, da ne bo težav s snegom. Vstop v plezalno pot je kopen. Ferata Rosalba Grasselli je dokaj kratka, a že na začetku zelo strma in izpostavljena. Višje se strmina vnese, varovala so le na težjih mestih, nekaj pa je tudi prostega plezanja. Nadaljujemo po ali blizu grebena. Višje zavijemo levo in do vrha Krnica (2441 m) je blizu. Po kratki pavzi sledi spust po ploščah, nato pa hodimo in plezamo po ali ob grebenu. Tu in tam se megla malce razkadi. V srednjem delu se pod oddalji od grebena in se spet vrne nanj pod vrhom Kanina (2587 m). Ves ta del poti je zahteven in mestoma kar izpostavljen. Sledi malica, pavza in uživanje. Žal smo spet v megli. Po prb. 30 minutah nadaljujemo po Rezijanki. Hitro dosežemo Mali Kanin (2572 m), za katerim sledi šodrast spust navzdol do rame Pod Kaninom (2430 m). Desno se odcepi "zasilna" pot proti pl. Kanin. Od tu naprej je pot ves čas zelo zanimiva in uživaška. Poteka malo gori malo doli, večinoma po grebenu, izpostavljenost je mestoma velika, plezanje pa uživaško (I-II). Žal smo bili v megli, tako, da je izgledalo vse enako; dobra stran tega je, da ne vidiš, kam odletiš, če se kaj pripeti. Ves čas nam smer kažejo precej obledele markacije in posamezni možici. Nad škrbino Čez dol sledi prb. 25 m zelo zahtevnega vzpona (II) proti vrhu Črni Vogel (2422 m). Še naprej sledimo zanimivi poti, ki postane lažja in brez težav dosežemo Vrh Laške Planje (2448 m). Za nekaj časa se odpre, tako, da vidimo malo naokoli. Po kratki pavzi nadaljujemo po poti, ki spet postane zahtevna in izpostavljena, v pomoč so nam tudi varovala. Mimo vrha Kamen (2315 m) kar hitro dosežemo še zadnji vrh v grebenu, to je vrh Žlebi (2317 m). Spust je sprva precej zahteven, pot gre malce desno, potem pa preči v levo na travnato-skalnato pobočje, po katerem se spušča. Težave pojenjajo in v dobrih 20 minutah smo na sedlu Med Baban, kjer naredimo kratko pavzo, nato pa zavijemo desno po zoprni in zagruščeni poti proti Reziji. Mimo bivaka Constantin (Mulec) sestopamo nazaj proti planini Kot. Na parkirišču pod njo poiščem svoje kolo in se z njim spustim (! tudi kak strm vzpon me čaka) skozi Korito do Solbice, sotrpina pa sestopata peš. Z avtom jima krenem nasproti. Ko se srečamo se spustimo do Tavelike vode in tam opravimo še zadnjo pavzo, preden se podamo nazaj proti domu, kamor prispemo skupaj z temo. Avantura zaključena, spomin na to krasno turo pa bo ostal :D.

Razmere: pot je kopna. Alta Via Resiana je označena z rdečimi trikotniki, ki so od Kanina v smeri Med Baban precej zbledeli, na drugo stran pa so ok. Pot po grebenu je večinoma zelo zahtevna in izpostavljena (I-II), enako velja za ferato. Najtežje je od vrha Pod Kaninom do Laške Planje, kjer je skoraj ves čas "napeto". Tura je zelo dolga z višinsko razliko cca. 3000 m. Od pl. Kot do Solbice je cca. 10 km. V vročini ali mokroti pot odsvetujem.

Hvala obema sotrpinoma za turo, ubistvu pravo visokogorsko avanturo :D. Še se vrnem, naslednjič (upam) ob sončnem vremenu.