Ko je ura odbila 1:45 smo se zbudili in odšli na zajtrk. Dobro smo se pripravili na to turo. Počasnejša skupina (nemci) so krenili pred nami in so se peljali nekoliko višje, nas pa je ratrak pobral ob 3:15 in nas peljal po pobočju navzgor. Nočna vožnja z ratrakom v strm klanec, z obilico vetra in ob jutranjem hladu je nekaj posebnega. Zanimivo doživetje! :) na višini 4700 mnm, pri Pastuhovih skalah nas odloži in peš krenemo počasi navzgor. Stane in Boris imata s seboj smuči, ostali gremo peš. Hodimo počasi, a brez večjih pavz. Dobro nam gre. Domen se kmalu odloči za hitrejši tempo in gre naprej. Na vzhodu se že sveti, dan se prebuja. V trenutku se pobočje zavije v meglo, čez minuto pa se spet odpre. Res se tu vreme spreminja hitro. Na višini cca. 4950 m pridemo do ratraka, ki je ostal zakopan v snegu. Kratka pavza, nato pa sledimo prijaznemu ruskemu vodniku navzgor. Hodimo v megli in ob vetru. Vstopimo v dolgo prečko proti levi, da obidemo vzhodni nižji vrh, nato pa zavijemo malce v desno proti sedlu med vrhovoma. Zastavice nam lajšajo oreintacijo, pot pa se zelo vleče. Tu srečamo Domna, ki se že vrača navzdol. Pove nam, da močno piha, vidljivost je slaba. Njemu zaradi zastoja pri vrvi in odpovedi toplotnih vložkov žal ni uspelo doseči vrha. Po kratki pavzi nadaljujemo nad sedlom. Kaj kmalu pridemo do fiksnih vrvi. Ob njih dobro napredujemo do vršnega pobočja, ki se vleče. Večinoma nam vse zamrzne, še čudno, da se elektro oprema dobro drži. Vse večkrat stojimo, težko je, čutim glavo, kako boli, a se ne vdamo. Kar naenkrat se znajdemo na vrhu Elbrusa (5642 m). Kakšno veselje! :) vriskamo od navdušenja. Ko smo vsi štirje na vrhu naredimo obvezno fotografijo in filmček, prav dolgo pa se ne obiramo, saj so razmere težke. Mraz, močan veter in megla nas ne privlačita. Previdno začnemo s sestopom po isti poti. Ob vrvi smo posebno previdni. Od sedla dalje se smučarja hitro odpeljeta, z Duškom in vodnikom pa krenemo peš. Pot navzdol se zelo vleče, potrebujemo kar nekaj pavz. Imamo od sonca, do goste megle, vetra in ploh babjega pšena. Precej sva utrujena in izčrpana, a zelo vesela in "navita", ko končno prispeva do kontejnerja. Takoj sledi pogovor o dosežku, čestitke ipd..., potem pa krenemo k počitku. Sledi večerja, nato pa nekaj druženja, pospravljanja opreme in počitek. Za nami je res en poseben dan. Krasno! :)
|
Ratrak pripravljen za prvo skupino. F: Boris S. |
|
Pripravljeni. F: Domen K. |
|
Akcija. F: Boris S. |
|
Lepa :D. F: Boris S. |
|
Meglice v barvah vzhoda sonca |
|
Ratrak |
|
Malo se odpira, a ne za dolgo |
|
F: Boris S. |
|
Megla, veter in mraz. F: Boris S. |
|
Ob fiksni vrvi |
|
F: Boris S. |
|
Na vrhu Elbrusa, juhej! :) :) |
|
Vrh |
|
Vse zmrzuje |
|
Eni so tako uživali. F: Boris S. |
|
F: Stane D. |
|
F: Stane D. |
|
Lep večer se je naredil |
|
F: nekdo od nemcev :D |
V petek spakiramo do konca, po zajtrku pa opravimo nekaj spominskih fotografij, potem pa se spustimo z gondolo v dolino. V hotelu skupaj z nemci malce proslavimo dosežen vrh, nato pa se odpravimo na skupno kosilo. Popoldne je bil čas za počitek, nakupovanje spominkov itd..., potem pa večerja in po njej še nekaj druženja. Ko smo imeli dovolj smo šli spat.
|
Jutranje presenečenje. F: Boris S. |
|
F: Boris S. |
|
Naš kontejner |
|
Naš WC |
|
Naša celotna skupina |
|
F: Boris S. |
|
F: Stane D. |
|
5 frajerjev in Yeti. F: Boris S. |
|
F: Stane D. |
|
F: Duško B. |
|
F: Stanetov fotoaparat |
|
F: Stane D. |
|
F: Duško B. |
|
F: Duško B.
|
V soboto zjutraj smo pakirali, saj smo imeli ob 13:00 odhod iz hotela. Peljali smo se nazaj do Mineralnye Vody, kjer smo bivali v bližnjem hotelu. Vsi, razen Staneta smo se odpravili še na eno manjšo večerjo, nato pa še zadnje priprave na odhod. Jutri gremo domov!
|
Priprave na odhod |
|
F: Stane D. |
|
F: Stane D. |
|
F: Stane D. |
|
Čakamo na odhod. F: Boris S. |
|
F: Boris S. |
|
F: Duško B. |
|
Precej smo jih videli. F: Duško B. |
|
F: Boris S. |
|
F: Stane D. |
|
Pogosti prizori. F: Boris S. |
|
F: Boris S. |
|
Sonce zahaja.... F: Duško B. |
|
Smo dobili priznanje za osvojen vrh |
V nedeljo nas je ob 5:00 že čakal šofer, ki nas je odpeljal do letališča. Najprej je sledil let do Moskve, tam smo imeli nekaj pavze, nato pa še let nazaj na Dunaj. Da ne bi bilo vse prelepo smuči niso prišle z nami (so jih poslali kasneje na pravi naslov). Ko smo našli našega šoferja smo se odpeljali proti Ljubljani, kamor prispemo zvečer. Meni ostane še vožnja do Idrije. Dogodivščina zaključena :).
|
Letimo nazaj domov |
|
Gloria. F: Boris S. |
Moji občutki: Rusija je drugačna od tega, kar smo tu vajeni. Najbolj sem opazil njihovo preprosto hrano, majhne porcije, slabo znanje angleškega jezika in precej revno prebivalstvo tu na periferiji.
Sama odprava je imela kakšen minus, a (vsaj zame) mnogo več plusov. So stvari, na katere mi ne moremo vplivati in nam jih narekujejo drugi. Tako to je v odpravi, ko nekomu drugemu prepustiš organizacijo. A kljub temu sem z vsem skupaj zelo zadovoljen :).
Snežne razmere na gori so bile večinoma dobre (nižje bolj odjuženo, višje pa bolj trdo).
Še enkrat hvala vsem štirim za dobro družbo, zanimive debate, smeh, slike, pomoč... Bili smo odlična ekipa :D. Hvala pa tudi vsem, ki ste mi posodili kak kos opreme in me spodbujali za to dogodivščino :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar