PrimožGrahelj's blog: Aklimatizacija za "višji cilj" 2. del: fantastični Lagginhorn (4010 m) in odhod domov

V ponedeljek zjutraj smo se kot običajno pripravili na turo. Tokrat smo se podali na pot bolj zgodaj, saj nas je potem čakala še dolga pot domov. Tudi tega dne nisem bil ravno najboljšega počutja, a se je to z višino spremenilo. Pas megle nad nami nas ni odvrnil od ture. S Saas Grund-a smo se peljali z žičnico do Hohsaas-a. Sredi vožnje smo prišli nad meglo in zagledali smo jasno nebo. Na levi smo že videli naš cilj. Ko smo se primerno opremili smo se spustili pod žičnico po sledeh predhodnikov in možicev proti levi (gledano navzgor). Kar hitro smo prišli do skalnega grebena. Najprej nam je bila v pomoč ozka jeklenica, ki nas je popeljala čez najtežja mesta, nato pa smo se vzpenjali po razbitem terenu navzgor. Malo smo si iskali prehode, pomagali so nam možici. Skala je tu dobra, težavnost pa ne prevelika. Na robu se pred nami je odprl ledenik Lagginhorngletscher. Po kratki pavzi sledimo gazi sprva po ravnem, nato pa strmeje navzgor. Ledenik trenutno (še) nima razpok. V umirjenem tempu smo se dvigovali pod stene Lagginhorna. Pred njimi smo zavili levo po zasneženi gredini in nato naravnost navzgor proti grebenu. Tu smo si sneli dereze, saj nas je čakal skalnati del poti. Greben ni preveč težak, na nekaj mestih je potrebno poplezati, drugače pa le sledimo možicem ali pa si sami iščemo prehode. Skala je dobra, počutje tudi. Kar vriskali bi, tako lepo nam je tu gori. Spet malce počivamo in opazujemo naveze pred nami. Vse bolj je zasneženo, skal pa vse manj, zato si spet nadenemo dereze. Ko sestopimo v manjšo škrbino pod dolgim pobočjem nas čaka še kar nekaj vzpona. Sledimo stopinjam, ki nas vodijo levo- desno po zmerno strmem pobočju. Meglice nekoliko kvarijo razgled, a ne vzdušja med nami :). Na levi so prepadne stene, na desni pa zelo strmo pobočje, tako, da je scena res divja. Višje postaja vse strmeje in pod vrhom nas čaka prb. 50 m precej strmega vzpona naravnost navzgor (cca. 40 stopinj). Dobre stopinje nas pripeljejo v manj strm svet, nato pa krenemo desno zelo izpostavljeno do križa na vrhu Lagginhorna (4010 m). Kakšen vzpon, kakšna tura! :) vsi smo navdušeni nad tem, da smo si izbrali ta vrh. Sledi obvezno slikanje, nekaj pavze in počitka. Za zgornji del sestopa prosim Borisa, če me da na vrv, da si malo "prišparam" psiho. Previdno začnemo s sestopom po isti poti. Ko se položi se razveževa. Po pavzi krenemo v skalnati del grebena, pod njim pa nas čaka dričanje po nogah ali riti po ledeniku. Kako uživamo, kot otroci! :) res nam je lepo. Zavijemo desno in se še naprej spuščamo po snegu (naprej Hohsaas). Iščemo prehode, da bo čimveč snega. Nad kočama Weissmieshütten pridemo na gruščnato pot. Do Kreuzbodna, kjer pelje žičnica, nas čaka še prb. 30 minut sestopa po grušču.

Ko prispemo v kamp pospravimo šotore in vso ostalo opremo. Domnu se mudi, zato prvi krene na pot, mi trije pa pospravimo do konca naše stvari, nato pa se okoli 16:30 odpeljemo iz kampa. Po isti poti kot smo se pripeljali se tudi odpeljemo proti domu. Vmes naredimo nekaj pavz. Kar težko verjamem, da pri Milanu ni bilo zastojev. V Ljubljano prispemo v torek okoli 1:00 zjutraj.

Razmere: ledenik zaenkrat ni problematičen. Na poti moramo večkrat poplezati (do II), a težav nismo imeli. Vršni del je kar strm in izpostavljen, zato previdno.
Uživaška, mešana tura (skala, sneg) bo zagotovo navdušila še koga :D. Toplo priporočam.

Hvala Borisu za vodenje, Stanetu za prevoz, vsem skupaj pa za družbo, smeh in odlične 4 dneve v Švici :).