PrimožGrahelj's blog: Aklimatizacija za "višji cilj" 1. del: Weissmies (4017 m) in Allalinhorn (4027 m)

Po slabem letu smo šli spet v Švico osvajat štiritisočake :).

V petek popoldne smo se trije odpeljali mimo Nove Gorice, Benetk in Milana, kjer smo zavili proti Švici. Čez prelaz Simplon smo v poznih nočnih urah prispeli do kampa Michabel v Saas Grund-u in si pripravili šotore za spanje.

Naslednje jutro se nam pridruži še Domen. Podali smo se na prvo aklimatizacijsko turo na meni že poznani Weissmies. S Saas Grunda smo se z žičnico peljali do Hohsaas-a na višini prb. 3100 m, od tam pa smo krenili peš. Lahko smo uživali v jasnem vremenu in krasnem razgledu. Najprej smo se spustili do ledenika, nato pa krenili levo po sledeh predhodnikov. Dobra gaz nas je vodila navzgor nekoliko bolj desno kot lani. Ledenik Triftgletscher je imel zdaj precej manj razpok kot lani, bo pa v poznem poletju situacija drugačna. Nekoliko bolj strm in izpostavljen vzpon nas pripelje na odprto pobočje, kjer že vidimo vrh. Med samim vzponom naredimo več pavz. Nevarnih razpok še ni na vidiku. Med potjo srečamo kar nekaj navez. Počasi se dvigujemo proti sedlu blizu vrha, kjer je spet pavza. Sonce močno žge, piha pa tudi mrzel veter. Proti vrhu je pobočje nekoliko bolj strmo in izpostavljeno, a je gaz odlična in v slabe pol ure smo na vrhu Weissmiesa (4017 m), ki nam ponudi odličen razgled :D. Po isti poti se brez večjih težav vračamo proti žičnici. Sneg se je medtem nekoliko odjužil. Tu sem že začutil glavo, ko prispemo v kamp pa me je sploh bolela, pa nisem bil edini. Najprej sem šel malo počivat, potem pa smo si skuhali kosilo, se smejali, hecali in delali plane za naprej. Ob dokaj zgodnji uri smo se odpravili spat.

Pogled iz kampa. F: Stane D.

F: Domen K.

F: Boris S.S.

Fantastično!

Kreuzboden, pogled na Lagginhorn (desno)

Polno štiritisočakov

F: Stane D.

Hohsaas. F: Domen K.

Ledenik Triftgletscher. F: Domen K.

Naša četica koraka.... :D

F: Boris S.S.

Zanimiv ledenik. F: Domen K.

Ledenik Triftgletscher. F: Stane D.

Razpoka. F: Boris S.S.

Navzgor....

F: Domen K.

F: Boris S.S., Domnov telefon :)

Na sedlu. F: Stane D.

Gasilska. F: Boris S.S.

F: Stane D.

F: Boris S.S.

Od tu se vidi kar 18 štiritisočakov

V nedeljo zjutraj ni nobenega več bolela glava, čas je bil za akcijo. Zapeljali smo se do Saas Fee-ja, od tam pa peš skozi mesto do žičnice, ki nas je peljala do Fellskin-a, od tam pa z podzemno železnico Metro Alpin do postaje Allalin na višini 3500 m. Tu smo se pripravili za odhod na Allalinhorn (4027 m). Sprva poteka pot po ravnem; pred začetkom vzpona smo se delili: Domen in Stane sta šla po strmi varianti, po tisti, po kateri smo šli lani, jaz pa nisem hotel še enkrat trpeti tam gori, zato sva šla z Borisom po običajnem pristopu. Sledi predhodnikov vodijo malce levo-desno med redkimi razpokami, višje pa teh ni več. Greva počasi, dosti se ustavljava in počivava. Tudi danes srečamo veliko navez, ki so dodobra utrdile gaz. Zaradi oblakov ali megle ni ravno razgleda, pa še rahlo naletava sneg, a nas to ne moti. Križ že vidiva, do njega ni več daleč. Malo pavze in uživanja, nato pa spust navzdol. Mislila sva, da bosta Domen in Stane pred nama na vrhu, nakar ju Boris zagleda v strmem pobočju tik pod vrhom. Vzameva si malce pavze, da naju dohitita, nato pa nadaljujemo s sestopom po običajni smeri nazaj. Z žičnico se zapeljemo še do Hannig-a nad Saas Fee-jem, kjer se razgledujemo na okolico. Nato pa spust skozi mesto do izhodišča. Spet čutim, da me boli glava. Ko pridemo v kamp je postopek skoraj enak kot včeraj. Imamo se zelo lepo, tu ni kaj dodati. A ta dan še nismo vedeli, da nas najboljše šele čaka.... :D

Razmere: oba ledenika imata zelo malo razpok, gaz je narejena. Se bo pa ta situacija spreminjala s časom. Turi tehnično nista pretirano zahtevni, glavni problem je verjetno višina. Pozorni moramo biti na to, kdaj peljejo zadnje žičnice, da je ne zamudimo (okoli 16:15).