PrimožGrahelj's blog: Trstelj (643 m) po grebenu Črnih hribov

Napoved vremena nam je narekovala, da se najbolj splača iti na primorsko. Ker smo imeli že nekaj časa v planu Črne hribe, smo tokrat izkoristili priložnost in imeli lep nedeljski izlet.

Štartamo kasneje, kot smo vajeni, saj ni potrebe po zgodnjem vstajanju. Peljemo se po zanimivih kraških vaseh, ki so nekaj posebnega. Skozi vas Lokvica se zapeljemo do parkirišča pod Velikim Cerjem, kjer je naše izhodišče. Že takoj čutimo, da bo danes tudi nekaj burje. Po cesti v parih minutah dosežemo spomenik na Cerju . Odpre se nam pogled na okoliške kraje, vidimo celo nekaj bolj "primorskih" hribov (spredaj Sabotin, malo bolj zadaj celo Krn in Matajur). Se je pa videlo, da je proti notranjosti zelo zabito z oblaki. Krenemo po prijetni in položni poti v smeri Fajtega hriba. Drugače je tu, kot smo navajeni iz domačih krajev, meni se precej dopade. Hodimo med hrasti, borovci, veliko je tudi grmičevja. Spustimo se do kolovoza, kjer zavijemo levo in nato pri tabli kmalu desno. Tu je še kar razgledno, nato pa pridemo v gozd. Pot poteka malo gor in malo dol. Prečkamo gozdno cesti, nato pa sledi malo strmejši vzpon med grmičevjem vse do Fajtega (Fajtjega) hriba (433 m). Kratka pavza, nato pa spust proti levi do kolovoza, katerega le prečimo in nadaljujemo z vzponom. Preden se podamo navkreber, naredimo pavzo za malico in počitek. Pot poteka ob manjšem kamnitem zidu. Vzpon nas kmalu pripelje na Veliki vrh (463 m). Spet sledi spust do gozdne ceste, s katere pot hitro skrene nazaj v gozd in se počasi vzpenja. Po dobrih 10 minutah pridemo na Renški vrh (449 m). Ponovimo vajo od prej; najprej se spustimo do ceste, tokrat asfaltirane, katero le prečkamo in nadaljujemo z vzponom v smeri Trstelja. Pot se zmerno vzpenja skozi grmičevje (pozor na trnje, tu jih ne manjka!). Lepi gozdni stezi sledimo približno 10 minut do naslednjega vrha - Vrtovke (502 m). Spet sledi krajši spust po zelo prijetnem in zanimivem terenu (borovi gozdovi, spodaj pa travnata podlaga) do ceste, kateri sledimo kakšno minuto, dokler se na desno navzgor ne odcepi dokaj zaraščen kolovoz. Pot hitro zavije nazaj v gozd in zmerno strma steza nas pripelje do kavern tik pod vrhom Lešenjaka (552 m). Z Gašperjem greva malo raziskovat, saj je pot skozi kaverne markirana. Priporočam, vendar je nujna svetilka. Nazaj na svetlo prideva na drugi strani poti (cca. 20 metrov od vhoda). Z vrha se pot spet nekoliko spusti do makadamske ceste, kateri sledimo nekaj minut dokaj strmo navzgor. Hitro opazimo oznake, ki nas usmerijo levo na dokaj strmo pot, ki nas kmalu pripelje na naslednji vrh, to je Stolovec (563 m). Pot je ves čas prijetna in ni zahtevna. Prav lepo je pohajkovati po njej :). Kot že velikokrat danes, je sledil spust do ceste, kateri smo sledili nekaj časa zmerno strmo navzgor, dokler nas niso oznake za Trstelj popeljale na pot. Sledil je nekoliko strmejši vzpon do predvrha Stola, od tam pa nas je položna pot hitro pripeljala na Stol (629 m). Po krajšem spustu pridemo do sedelca, od tam pa smo hitro na vrhu Trstelja (643 m). Razgled ni ravno najboljši, ampak nekaj se vseeno vidi. Najlepše se vidi proti morju. Ker tudi tu piha, se hitro spustimo do koče, kjer sledi nekoliko daljša pavza in okrepčilo. Ko smo pripravljeni se začnemo vračati proti izhodišču. Do ceste med Stolovcem in Lešenjakom gremo po isti poti, nato pa se odločimo, da gremo raje po cesti kot čez vrhove. Cesti sledimo v desno, le ta se večinoma spušča vse asfaltirane ceste (oznake za Trstelj). Sledimo asfaltirani cesti po dokaj dolgem klancu do prve ostre serpentine, tam pa krenemo na gozdno cesto, kateri sledimo naprej pod prej prehojenimi vrhovi. Ko pridemo na odprto iz gozda lahko na levi strani v pobočju opazimo napis Tito. Še naprej sledimo cesti do križišča, kjer zavijemo desno in še malo sledimo tej cesti. Ko smo že mimo Fajtega hriba pridemo do razpotja, kjer krenemo po isti poti nazaj proti Cerju. Ko prispemo do tja, si na hitro ogledamo notranjost, kjer je polno informacij o teh krajih v Prvi Svetovni vojni. Sledi še kratek spust do izhodišča. Po drugi poti, tokrat skozi Miren se vračamo domov.

Razmere: pot je lepa, prijetna in nezahtevna. Priporočam, vendar ne ob kaki močni burji.

Hvala vsem za lep nedeljski izlet :)