Ker sem sinoči prispel domov z nekajdnevnega zimovanja mladih idrijskih planincev, na katerem je bilo super, sem bil prepričan, da bom danes (v petek) doma, kljub temu, da vremenska napoved ni bila tako slaba. Potem pa dobim dopoldne vabilo za krajšo turco. Na hitro se odločim, da se to mora izkoristiti, tako, da se skupaj s Cenetom okoli 11:30 odpeljeva do ovinka, kjer se desno odcepi cesta proti Blegošu (naprej po cesti prideš na smučišče Cerkno) in tam parkirava ter se pripraviva za odhod. Prvi del poti, ko hodiva po cesti je mestoma leden in trd. Najbolje je iti, kjer ni kolesnic. Snega je tu kljub višini skoraj 1200 m zelo malo (nekaj cm). Oblaki se počasi trgajo, a vsaj tu sonca še ni. Višje naju markacije povedejo v desno po cesti, višje pa po stezi oziroma kolovozu. Prvič se pokaže razgled, ki je zelo lep, saj so nekateri hribi v soncu. Pot se malce spušča in nekoliko več vzpenja vse do ceste, kjer sledi strm vzpon do koče. Tu vidiva kar nekaj ljudi. Pri koči se odpre lep razgled proti goram in seveda proti najinem vrhu, ki je pred nama. Gaz je narejena, na strmejših mestih drsi, a ni ledeno. Nekajkrat se je potrebno kar potruditi, da noga ne zdrsne. Kjer je najstrmeje zavijeva malo izven poti, da manj drsi. Strmina se počasi zmanjša, razgledi naokoli pa se hitro povečajo. Do vrha ni več daleč. Blegoš (1562 m) ima zelo lepo razgled. Snega tu je nekaj, pa ne prav veliko, vendar se vseeno da naužiti malo tiste zimske idile :D. Ga je pa višje v Julijcih in tudi drugod videti kar precej. Julijci so v soncu, prav tako nekateri drugi hribi, proti zahodu in jugu pa je nekaj več oblakov. Na vrhu je tudi nekaj drugih ljudi, med drugim tudi fantje, ki bodo skočili s padalom z vrha. Ker so že pripravljeni se odločiva, da jih bova pogledala. Bili so glavna atrakcija. No ja, tudi razgled na naše vršace ni bil nič manj zanimiv :D. Malo še uživava, nato pa se odločiva za sestop. Do koče gre zelo hitro in mestoma po več kot le 2 okončinah, večjih težav vseeno ni. Pozor tik pod vrhom, kjer je mestoma kar trdo. Če izbereš slabo linijo lahko hitro pristaneš na rokah ali riti. Tudi midva sva vsake toliko malce zaplesala, hujšega ni bilo. Ob pogovoru čas hitro teče in dobro izgubljava višino. Po že znani poti, nižje pa cesti sva se vrnila do izhodišča, od tam pa nazaj domov.
Razmere: pot je shojena, je pa mestoma kar trda. Najslabše je, kjer so kolesnice. Večinoma na poti ni večjih težav, ni pa slabo, če se vzame s seboj majhne derezice (verige).
Hvala Cenetu za idejo, prevoz, slike in družbo :D
 |
| Izhodišče |
 |
| Prvi pogled na Blegoš |
 |
| Karavanke levo in Kamniške desno |
 |
| Pogled proti vrhu |
 |
| Pri koči |
 |
| Lepo! :D |
Ni komentarjev:
Objavite komentar