PrimožGrahelj's blog: Krožna tura nad Benečijo in vse do Kolovrata

V nedeljo ob 6.uri zjutraj naju pobere Mrak express. Kmalu se nam pridruži še Nika in že se peljemo na Tolminsko. Čez Solarje, kjer opazujemo rdeče- oranžno jutranje nebo, se spustimo na Italijansko stran in se skozi številne vasi spustimo v Hlodič. Po malici se odpravimo na pot. Sledimo cesti v smeri prelaza Sveti Martin. Iščemo bližnjice; včasih bolj, včasih manj uspešno. Sonce nas že pogreje in dobro napredujemo. Gremo skozi več vasi, nekatere si tudi ogledamo (Dolenje in Gorenje Bardo, Platac in Kanalac). Vasi so zanimive, a prav veliko ljudi tu verjetno ne živi več. Še naprej sledimo vzpenjajoči cesti, ki nas pripelje do prej omenjenega prelaza. Tu naredimo kratko pavzo, nato zavijemo desno in hitro nas preseneti (vsaj po izgledu) dokaj novo zavetišče Sveti Martin, ki je zaklenjeno. Malo pogledamo na zemljevid, nato pa nadaljujemo po markirani poti. Jasno je, da ves čas ture debatiramo in se zelo nasmejimo, česar smo se na turah z Tiborjem že navadili. Pot zavije na severno stran, kjer je nekaj cm snega. Višje spet pridemo na sonce in do cerkve tik pod vrhom ni več daleč. Ta cerkev je malce posebna, saj nima zvonika. Do vrha Svetega Martina (987 m) je še nekaj 10 m vzpona. Razgled je lep, vreme tudi, ni pa prav toplo. Po nekoliko daljši pavzi se odpravimo naprej po markirani poti. Pot se spušča do sedla nad Topolovim, kjer začnemo vzpon na vrh Škarje. Pot je označena z belimi pikami, na sedlu je tudi tabla. Pot se zmerno vzpenja po gozdu, višje pa po krajšem grebenu. Škarje (956 m) nimajo posebnega razgleda, saj je vrh porasel, a je zelo lepo urejeno. Hitro nadaljujemo naprej in se spuščamo v smeri prelaza Nabris, kjer je še eno križišče. Tu nam pomagajo rdeče pike. Sprva še hodimo po stezi, višje pa cesti v smeri Livških Raven. Cesta se rahlo vzpenja. Spet smo na naši strani meje, do glavne ceste proti Kolovratu ni več daleč. Mimo doma CŠOD se vzpenjamo in opazujemo Benečijo pod nami. Napis za vrh Kuk nas usmeri levo. Nekaj časa sledimo stezi, jo malce izgubimo, pa jo potem spet najdemo. Malce je zoprno, saj so vmes trave, prekrite z mokrim snegom, spremljajo nas tudi trnate rastline. Malo bolj se moramo potruditi, da prispemo do oddajnika na Kuku (1243 m). Odpre se nam lep razgled na morje, Benečijo z nešteto vasmi, ki so razmetane, na drugi strani pa same pobeljene gore. Res je lepo! :D sledi malica in počitek. Po ozki cesti se spustimo nazaj do glavne ceste, kateri sledimo levo le nekaj metrov, dokler se desno ne odcepi cesta po italijanski strani Kolovrata. Razgledna cesta nas hitro pripelje do mesta, kjer zavijemo levo na pešpot, ki nas v nekaj minutah pripelje do vrha Nagnoja (1193 m). Po krajši pavzi se spustimo nazaj do ceste, zavijemo levo do razcepa poti. Zavijemo desno po markirani poti v smeri vasi Laze. Začetni del poti je zoprn, saj hodimo po travah in mokrem snegu, nižje pa postane pot prav prijetna. Prispemo v vas, kjer zavijemo desno. Opazujemo to majhno in lepo vasico, ki ima tipično obliko, kot je tu v Benečiji pogosta. Markacije nas povedejo navzdol po kolovozu, ki se kasneje spremeni v pot. Prečkamo več grap, ogledujemo si manjše in malo večje slapove ob poti. V rahlem vzponu se dvigujemo proti naslednji krasni vasici. Še pred njo spet prečkamo grape, pomagajo nam mokri in drseči, za silo stoječi leseni mostički (previdno!!). Steza pripelje v vas Topolovo, ki je čudovita. Sledi malica in uživanje ob prelepi pokrajini. Da pa bi bilo še lepše pride do nas domačin, s katerim se kar nekaj časa pogovarjamo. Le delno se razumemo, saj imajo posebno narečje, poleg tega pa uporablja nekaj italijanskih besed. Pove nam marsikaj zanimivega. Lovi nas tema, zato začnemo s sestopom po cesti navzdol. Kar hladno je. Oziramo se nazaj na vasico, ki ima krasno lokacijo, opazujemo pa tudi gore, ki se barvajo rdeče. Ko smo že blizu doline se do nas pripelje zelo zanimiva in nasmejana gospa, s katero tudi rečemo nekaj besed. Kako je zanimiva ta gospa, kar na smeh nam gre. Cesti sledimo nazaj do vasi Hlodič. Pripravimo se za odhod proti domu. Do pod Solarjev gremo po sosednji cesti, od tam naprej pa po isti kot zjutraj.

Razmere: višje je nekaj snega, ki ne predstavlja težav. Previdnost je potrebna predvsem na travah, na katerih leži moker sneg, saj to zelo drsi. Takih mest je trenutno kar nekaj. Poti so dobro markirane.

Benečija je super, vsekakor se jo splača obiskati. Mi se zagotovo še vrnemo :)

Hvala vsem za veliko smeha, za turo, slike, Mrak expressu pa še za prevoz :)