PrimožGrahelj's blog: Zgornji steber in Šija Brane (2253m)

Po zelo dolgem času se spet zmenimo za v hribe. Misel o Karnijskih Alpah smo opustili, končna odločitev pa je bila Brana, a ne po običajni planinski poti. Za turo sva se menila z Danijem in Stašo. V soboto smo se ob 4ih odpravili proti Kamniškim Alpam. Peljali smo se nekoliko višje, do Jermance (cesta dobra, le oster levi ovinek je precej grbinast). Tu opazimo avte Idrijskih alpinistov, ki imajo tečaj na sedlu. Po malici se odpravimo, sprva precej položno, od Klina naprej pa bolj strmo navzgor. Brez težav nadaljujemo po lepi poti mimo Pastircev do travnikov, kjer se nam odpre lep pogled. Še 45 minut hoje po ovinkasti poti in že stojimo pred kočo na Kamniškem sedlu. Sledil je kratek spust proti vzhodni steni, kjer smo že opazovali našo prvo smer - Zgornji steber IV-/II-III, 160m. Pred nami smo opazovali navezo, ki je že bila v smeri. Vzeli smo vso potrebno opremo in se odpravili na začetek smeri. Prvi 20m je bilo lažjih (I-II), zato smo šli nenavezani. Na sidrišču smo se dali na vrv. Jaz sem plezal z Gašperjem, Staša pa z Danijem. Gašper ves čas prvi, jaz pa za njim, potem pa še druga naveza. Plezanje je bilo zelo uživaško in ne pretežko (III), sam sem izredno užival, tudi Staša in Dani sta vedno nasmejana priplezala na sidrišče - zagotovo to ni naključje. Plezali smo po stolpu navzgor, mestoma je bilo precej izpostavljeno. Spet je sledil en lažji del (II), ki nas je pripeljal do detajla ture. Okoli stolpa in nato skoraj navpično navzgor, na srečo z dokaj dobrimi oprimki (IV-, nekaj metrov), nato pa še nekaj metrov zelo izpostavljenega grebena in stal sem na vrhu smeri, bil sem izredno navdušen nad lepoto te smeri, pa nisem bil edini. Kako je fino, ko se pleza smer, v kateri se ne mučiš ampak preprosto uživaš :). Za mano priplezata še Staša in Dani. Ta čas so se okoli nas podile meglice, sonca kar nekaj časa ni bilo, toda nevarnosti za kako nevihto ni bilo, zato smo se odločili, da gremo splezat še Šijo II-III, 200m. Nekaj trav, nato pa lepo plezanje večinoma II. stopnje navzgor. Skala je lepo razčlenjena, plezanje pa en sam užitek. Vmes moramo večkrat sestopiti po nekaj metrov, težav ni. Greben je mestoma zelo izpostavljen, ni za vrtoglave. Detajl Šije je približno 10 metrov III. stopnje, kjer se jaz navežem na vrv, ostali pa gredo prosto. Nekaj časa še malo poplezavamo in hodimo po ozkem grebenu, nato pa se teren položi in hitro smo na vrhu Brane (2253m). Kar ne morem verjeti, kako vrhunsko plezanje je bilo za nami. Na vrhu se malo razgledujemo in uživamo. Zaradi močnega vetra in črnih oblakov JZ od nas smo začeli kar hitro sestopati po markirani poti proti Kamniškem sedlu. Sprva nam je v pomoč nekaj varoval, nižje pa sledimo lepi nezahtevni poti. Dvignemo se na vrh sedla, od kjer opazujemo slap Rinka. Pri koči malo pavze in okrepčila, nato pa sestop. Mlajši kar po melišču, Dani pa po stezi. Pri Pastircih naredimo malo pavze na klopcah in se smejimo Danijevim štorijam (=prigodam) iz mlajših dni. V Klinu si še malce oddahnemo, nato pa sestopimo do Jermance. Pri prvi vodi se ustavimo, da se na hitro ohladimo, nato pa gremo proti domu.

Težavnost: Zgornji steber IV-/II-III, 160m in Šija II-III, 200m. Za steber potrebujemo vso alpinistično opremo, tudi varovala (klini, frendi, jebice..), saj smer ni navrtana, le mestoma nas preseneti kak klin. Smer je mestoma zelo izpostavljena, previdno. Šija ima en težji del, drugače pa se težave gibljejo okoli II.stopnje. Greben je izpostavljen, razgled z njega pa fantastičen.

Hvala vsem trem za izredno lepo turo, Daniju pa tudi za prevoz in štorije :)
Res sem izredno užival v teh dveh smereh, se že veselim dneva, ko gremo spet :)