sobota, 14. januar 2023

Po pogorju Bohorja in plezalni poti na Lisco - 14.1.2023

V soboto sem imel prvi letošnji športni dan, odločil sem se za pohod (kot včasih v šoli hehe) 😀 😂.
Štartal sem pri Stari Žagi pod Planino pri Sevnici. Na križišču zavijem levo po cesti v smeri Bohorja. Kmalu sem v soteski Belega potoka, kjer je prav mrzlo. Malo hodim po cesti, po poti in po blatnih kolovozih vse do manjšega prevala (Škofov križ), kjer zavijem levo in se vzpnem na bližnji Veliki Koprivnik (984 m). Sestopil sem na drugo stran do ceste in po njej do Koče na Bohorju. Nadaljeval sem v smeri Partizanske bolnice. Že kmalu se spustim do bližnjega okna, malo kasneje pa stopim na Petrovo skalo, kjer si vzamem nekaj pavze. Razgledno in sončno mesto, ravno pravšnje za počitek 😀. Nadaljujem po prečni poti malo gor in malo dol. Hitro dosežem Partizansko bolnico Travni laz. Še naprej se vzpenjam, tokrat kar malce po svoje vse do bližnje Grmade (890 m). Sestopim na cesto in nadaljujem po markirani poti. Kmalu opazim na drevesu napis "Gadova peč" ali nekaj takega. Mimoidoči par mi pove, da je to strma bližnjica proti vrhu. Fino! 😀 ja nič, nadaljujemo kar skupaj navzgor. Ko se priključimo markirani poti sledi še nekaj strmega vzpona vse do najvišjega vrha v pogorju Bohorja, to je Veliki Javornik (1023m). Sestopim po markirani poti do križišča in nadaljujem kar malce po svoje po manjšem grebenu proti Malemu Javorniku (989 m). Spustim se do markirane poti in nadaljujem do naslednjega križišča, kjer se povzpnem na razgledno točko na Zaloški gori (930 m). Sestopil sem nekaj 100 m nazaj in nadaljeval v smeri Skalice (951 m). Brez težav dosežem tudi ta vrh, kjer si vzamem nekaj pavze in počitka. Božanje sonca zmoti le nekaj hladnega vetra. Sestopim po markirani poti do lovskega doma, za njim pa krenem po svoje navzgor in se strmo vzpenjam proti grebenu in po njemu na vrh Možnice (926 m). Sestopim po grebenu proti cesti in markacijam, ki jim sledim navzdol vse do izhodišča.
A to še ni bilo vse za danes 😀 zapeljal sem se do vasi Cerje pod Lisco. Usmeril sem se proti plezalni poti. Tu sem že bil pred 5 leti, a sem hotel malce obnoviti. Pa tudi sicer, malo telovadbe ne škodi 😂. Pred vstopom sem se primerno opremil, nato pa je bil čas za akcijo. Na začetku se smer strmo prečno vzpenja, nato sledi nekaj lažjih metrov. A kaj kmalu sledi skoraj navpičen vzpon ob številnih skobah. Prav fino je bilo imeti spet nekaj lufta pod nogami 😀 😂. Sledilo je spet nekaj nekoliko manj zahtevnih vzponov in krajših prečenj vse do zadnjega, najzahtevnejšega dela, ki ima oznako D/E. Čakal me je krajši previs, nato prečenje v desno in še vzpon mimo "štrleče" skale vse do vrha plezalne poti. Malce pa sem se utrudil v tem delu, ki je res strm, izpostavljen in zahteven. Mimo obeh koč se povzpnem do vrha Lisce (948 m), po krajši pavzi pa sestopim po Pastirčkovi poti do izhodišča. Vzel sem si še 15 minut za opazovanje zahajajočega sonca 😀 😍 in tako sklenil to lepo sobotno dogodivščino.

Razmere: na krožni poti čez Bohor ni bilo posebnosti, plezalna pot na Lisco pa je še kar zahtevna, še najbolj pa zadnji del. 

Moja smer vzpona


Pot XIV divizije




Koča na Bohorju



Okno pod potjo

Petrova skala in...

...razgled z nje







Nekaj malega snega na Velikem Javorniku







Vrh Skalice


Lovska koča



Že pod Lisco




Začetni prečni vzpon


Zelo strm skok


Ni slabo hehe 😀 😂 😍



Zgornji, najzahtevnejši del

Tu in tam rahlo visi na ven


Prečka

Zahteven vzpon okoli skale

Vremenski radar na Lisci


Klopca ljubezni. V "srčku" je Kum

Sonce se počasi poslavlja



😍



Pestri barvni odtenki takoj po sončnem zahodu

Ni komentarjev:

Objavite komentar