PrimožGrahelj's blog: Najvišji vrh Struške, Veliki vrh (1944 m)

Očitno sem bil dovolj vztrajen (beri siten haha 😂), da sem uspel ekipo prepričati, da bo Struška prava izbira za nedeljo. Pa je res bilo tako? Poglejmo... 😀
S hojo smo začeli pri Domu Pristava. Prvi del poti poteka po cesti. Višje sledimo markacijam navzgor skozi gozd. Tu je bilo še oblačno, a nad nami se je odpirala jasnina. Ko se je teren odprl smo prispeli na Pusti rovt, ki pa ni tako pust, kot pravi ime 😂. Bili smo ravno nekje med meglo in soncem. Bilo je lepo 😀. Po pavzi nadaljujemo po shojeni poti navzgor do križišča, kjer zavijemo desno na cesto, ki pelje proti Belski planini. Mimo zapornice nadaljujemo z vzponom skozi lepo zasnežen gozd 😍. Od tu naprej je bil vzpon čisti užitek: sonce in toplota, drevesa polna snega, shojena pot, megleni pokrov spodaj za sceno in dobra družba. Kaj več bi si še lahko želel? 😀 ves čas sem nekaj slikal, toliko lepot je bilo. Je pa sonce povzročilo, da je ves čas sneg letel z dreves. Zvozili smo brez kakega snega na glavi haha 😂. Kar nekaj časa smo lahko uživali v tem, kar nas obdaja. Višje gori se teren odpre in na levi strani smo zagledali Belsko planino oz. Svečico. Krasen ambient! 😍 nekaj pavze, nato pa smo sledili številnim predhodnikom proti vrhu. Večjih težav ni bilo, le veter se je višje okrepil in proti vrhu je kar lepo pihalo. Kaj kmalu smo dosegli najvišji vrh Struške, to je Veliki vrh (1944 m). Neverjeten razgled, res! 😍 😀 Wau, kaj sploh dodati? Z vrha smo sestopili po isti poti nazaj proti planini, kjer smo imeli pavzo. Kljub popoldanski uri so ljudje še vedno kar prihajali, danes je bilo tu veliko obiska. Smučarji, krpljarji in pešaki, vsi smo imel dokaj dobre razmere. Po pavzi sestopamo po isti poti, vmes je tudi čas za kakšno zimsko norčijo 😂. En del poti si skrajšam s spustom po čistini naravnost navzdol, kar je bilo hitro in prijetno. Spodaj na Rovtu se spet srečamo in sestopamo naprej, tokrat po cesti čez sedlo Križevec in naprej po cesti proti izhodišču. Zadnji del poti krenemo levo čez zasnežen travnik in dalje proti Domu Pristava. Spet smo bili pod oblačnim pokrovom, a meni se je smejalo. Zimska idila v najlepši podobi, vsaj zame 😍 😀. Kakšen dan, vesel in hvaležen sem za to doživetje.

Razmere: vse prehojene poti oz. smeri so shojene, prekrpljane in presmučane. Sneg še ni bil pretirano preobražen, a ni bilo nikakršnih težav. Kakšna zimska idila! 😍 😀 se bodo pa v tem tednu drevesa otresla snega, tako, da bo drugače, a vseeno lepo.

Še enkrat se zahvaljujem vsem so-uživačem 😀 za to zimsko doživetje.