PrimožGrahelj's blog: Jelovec (1808 m) - Velika Raduha (2062 m) in še kaj vmes 😁

Taki ponudbi se je težko upreti 😁 tako smo trije v soboto zjutraj štartali od Radušnika. Vzpenjali smo se po markirani poti proti Koči na Loki. Sprva je bilo kopno in mestoma blatno, nad 1400 m pa je več ali manj sneg. Pod prej omenjeno kočo zavijemo desno po kolovozu in se vzpenjamo čez rob na drugo stran in nato kmalu dosežemo planino Javorje. Tu se pot prične spuščati. Kar nekaj časa se spuščamo po zasneženi poti vse do lovske koče na planini Vodol, kjer imamo pavzo in počitek. Nato pa nadaljujemo v smeri grebena nad kočo (smer severo-zahod). Tu še ni bilo sledi, tako, da smo si sami gazili. Je kar šlo 😀. Kljub temu, da smo šli na zimsko turo smo iskali kopne odseke hahaha 😂. Ko dosežemo greben zavijemo levo in se vzpenjamo po njem. Sprva je greben zaraščen, višje pa vse manj. Vidi se, da gre tu v kopnem stezica. Sneg je bil tu malenkost boljši in dobro smo napredovali po simpatičnem grebenu. Brez občasnega globokega udiranja sicer ne gre 😂, ampak ok. Pod vršno glavo Jelovca (1808 m) prečimo v desno in se nekajkrat fajn pogreznemo (juhej 😂), nato pa hitro stopimo na prej omenjeni vrh. Lep pristop smo naredili 😀. Nadaljujemo čez bližnjo, nekoliko višjo koto, nato pa se pričnemo spuščati proti manjšemu sedlu. Z vzponom nadaljujemo po shojeni poti, po kateri v 15 minutah dosežemo Lanež (1925 m). Kako lepo je tu gori! 😀 kar vriskal bi, pa sem raje tiho in opazujem. Za robom se začne sestop proti sedlu Durce, od tam pa smo krenili navzgor. Ženski del naredi obvoz, moški del pa zavije desno in vzpenjava se proti Mali Raduhi (2029 m). Tudi tu slediva predhodnikom. Z vrha sestopiva in nadaljujeva po dobro zgaženi proti proti zadnjemu današnjemu vrhu - Velika Raduha (2062 m), ki jo kmalu doseževa in spet smo vsi trije skupaj. Juhej, kak razgled, kakšen dan! 😀 Po pavzi začnemo s sestopom po grebenu proti planini Arta. Sledimo gazi, ki nas vodi sprva položno, kasneje pa bolj strmo navzdol. Pot je bila slabše shojena, zato smo se tudi sami nekajkrat lepo pogreznili. Nižje je bilo bolje. Na planini Arta stopimo na cesto, ki ji sledimo v smeri izhodišča. Medtem se je večerilo in nebo je bilo polno rdečih in oranžnih odtenkov 😍, prekrasno je bilo. Spodaj v gozdu si pomagamo z lučko. V temi dosežemo izhodišče.

Razmere: nad 1400 m je sneg, ki je bil zaradi visokih temperatur mehak, zato zimske opreme nismo potrebovali. Tura ni bila nikjer pretirano zahtevna.

Zahvaljujem se obema za odlično družbo in lepo turo 😀.