PrimožGrahelj's blog: Srednji vrh (1796 m), Srednja peč (1920 m) in Svačica (1953 m)

Prvič sem se peljal po dolini Završnice od jezera naprej. V zadnjem delu je bila cesta nekoliko bolj razrita. Štartala sva pri Tinčkovi koči. Usmerila sva se v smeri Stola, a že v prvem levem ovinku zavijeva desno na neoznačen kolovoz, ki se mimo koč vzpenja navzgor. Ta del poti je bil kar strm, višje pa se položi in iz kolovoza prideva na stezo. Pred grapo je razcep, midva zavijeva desno in nadaljujeva vzpon po stezi. Višje gori je še kakšno križišče stezic, drživa se desne. Iz gozda prideva v travnat teren, obdan z rušjem. Še enkrat zavijeva desno na slabšo stezico, ki se vzpenja in naj kmalu pripelje do markirane poti, kjer zavijeva desno v smeri sedla Šija. Toliko si imava za povedati, da doseževa prej omenjeno sedlo kot bi mignil 😀. Tu zavijeva desno in se dokaj strmo povzpneva med rušjem navzgor vse do Srednjega vrha (1796 m). Tu si vzameva nekaj pavze, nato pa se vrneva do sedla in navzgor proti zgornji poti na Stol. Ko jo doseževa ji slediva prečno po pobočju in nato tudi malce navzdol po šodrasti grapi. Višje se združiva s spodnjo potjo in ji slediva nekaj časa med balvani, travami in višje tudi med rušjem. Bližava se najinemu naslednjemu vrhu, to je bila Srednja peč, ki jo gledava na levi strani. Preden se v desno odcepi pot proti sedlu Belščica, najdeva možica, ki naju vodi v levo po skalah. Možicev je dovolj in brez težav naju pripeljejo pod prej omenjen vrh. Slediva stezici in opaziva, da je že pred prečenjem melišča možnost za vzpon na vrh (možic levo zgoraj, lahko se gre tudi naprej in nato levo - lažje). Greva pogledat kar prvo varianto. Svet postane šodrast. Ko doseževa raz greva v levo, pa se izkaže, da ni ok, zato greva potem v desno in po skalah proti grebenu, ki je mestoma zahteven in izpostavljen (možici so). Malce poplezavanja ne škodi hehe 😀 😂. Ko se priključiva običajni, lažji varianti, do vrha ni več daleč. Srednja peč (1920 m) je lep in razgleden vrh. Tudi tu si malce odpočijeva, nato pa sestopiva po lažji varianti. Hitro zavijeva levo po travah in nato desno skozi pas ruševja in preko melišča do mesta razcepa. Vrneva se na markirano pot. Oba se strinjava, da lahko še malce potegneva turo 😀 😂, da ne bova prehitro doma hehe 😂, zato zavijeva levo in nato na križišču desno v smeri Belščice. Če do sedaj nisva srečala skoraj nikogar, je tu gor vse drugače. S sedla se vzpneva po levi poti, ki pelje bližje grebena in nato po skalah do bližnjega vrha Svačice (1953 m). Sestopiva pa po drugi poti med rušjem in travami nazaj do sedla Belščica, nato pa po poti pristopa v smeri sedla Šija. Toplo je, sonce pošteno greje, midva pa uživava v lepem dnevu 😀 Greva po spodnji poti; skrbim, da ne bo preveč višincev hehe 😁 😂 in ko se (že drugič! 😂) danes povzpneva na sedlo Šija, je bilo klancev dovolj. Spustiva se na drugo stran in skozi macesnov gaj 😍 do Koče pri izviru Završnice, kjer srečava ekipo GRS, od tam pa po cesti in stezi nazaj do izhodišča. Zadovoljen sem bil s tem, kako sva to izvedla, kako tudi ne 😀.

Razmere: hodila sva po deloma zahtevnih označenih, neoznačenih poteh in malce po brezpotju. Tudi možicev je kar nekaj. Kakšnih posebnosti na poti ni.

Zahvaljujem se današnji odlični družbi za to turco 😀.