PrimožGrahelj's blog: Nočno potepanje od Tolminskega Migovca (1881 m) do Vogla (1922 m)

Za začetek sva se zapeljela pod Šebreljski vrh (1079 m) in se povzpela nanj ravno v času sončnega zahoda 😍. Na drugi strani pa je že vstajala polna luna 😍 . Kar nekaj časa sva uživala in opazovala te lepote, nato pa sva se spustila do avta in se zapeljala po zanimivi cesti v Tolminske Ravne. Tu se je tura šele zares začela. Povzpela sva se po prijetni mulatjeri proti Pl. na Kalu. V gozdu je bilo temno, višje na odprtem pa nama je luna svetila. Na najino presenečenje srečava nekaj prijaznih lokalnih jamarjev na planini, ki so nama ponudili tudi čaj (hvala še enkrat). Ob polnoči nadaljujeva po stezi proti Tolminskem Migovcu (1881 m). Pot se lepo vzpenja proti vršnemu pobočju, kjer zavijeva desno vse do vrha. Opazujeva luno, zvezde in množico lučk v dolini. Mirno in prijetno je 😍 😀, prav za dušo spočit. Nadaljujeva po stezi proti Tolminskemu Kuku (2085 m). Sprva se stezi lepo sledi, višje pa se malce izgublja. Ob poti je polno planik, ki krasijo te gorske livade 😀. Kaj kmalu doseževa prej omenjeni najvišji vrh Tolminsko - Bohinjskega grebena, kjer veter skrbi, da se ne zadrživa predolgo. Nadaljujeva po grebenu čez Zeleni vrh (2052 m) in dalje proti sedlu Škrbina, od tam pa previdno nadaljujeva ob jeklenicah navzgor. Pot ni tako zelo zahtevna, je pa kar nekaj šodra. Po vršnem pobočju kaj kmalu doseževa Vrh nad Škrbino (2054 m). Noč je še vedno čudovita, nebo jasno, polno zvezd in seveda lunca 😍 dobil sem občutek, da sva oba zelo uživala v tem, kar sva doživljala. Nadaljevala sva po skalnato - travnatem grebenu proti jugo - vzhodu. Slediva solidni stezici, ki vodi malce dol in malce gor, prečiva pod vrhom Meja in nadaljujeva proti Rušnatem vrhu (1915 m). Brez lajanja v polno luno tudi tokrat ne gre hehe 😂. Spustiva se navzdol, nato pa sledi verjetno najtežji del ture. Vzpenjava se po krušljivem in izpostavljenem grebenčku in dalje po dokaj ozki polici po severni strani pobočja. Tu sva spet bolj previdna, a brez večjih težav doseževa preval Globoko. Ura je pet zjutraj in kažejo se prve jutranje barve. Spustiva se na severno stran in slediva poti v smeri Vogla. Zadnji vzpon nama je šlo bolj počasi, poznala se nama je utrujenost. A to sva nekako pričakovala, zato sva naredila kako pavzo več. Vseeno sva brez težav dosegla Vogel (1922 m), kjer sva zaključila prečenje. Pripravila sva se na nov šov narave. In res, nekaj po 6. uri se pokaže oranžno - rdeča kugla 😍 😀 te lepote nama povrnejo nekaj moči, po kake pol urce pa nadaljujeva s turo. Sestopiva po markirani poti mimo Koče na pl. Razor in dalje po strmi poti proti Ravnam. Vmes imava še kako pavzo. Vesela in zadovoljna doseževa izhodišče. Kakšna dogodivščina! 😍 😀

Razmere: hodila sva po mestoma zahtevnih označenih in neoznačenih poteh. Sicer tura brez posebnosti.

Zahvaljujem se Jakobu za družbo na tej krasni nočni dogodivščini 😀.