PrimožGrahelj's blog: Tolsta Košuta (2057 m) in nekaj vrhov južno od nje

V torek zjutraj štartam s parkirišča pod pl. Spodnja Dolga njiva. Cesta je v solidnem stanju. Po pastirski poti hitro dosežem prej omenjeno planino in nadaljujem po kolovozu proti Zgornji Dolgi njivi. Nekaj oblakov je, tudi veter še piha. Višje, ko se bližam koncu travnikov, zavijem levo v manjši travnati žleb, ki je naokoli poraščen z rušjem (kasneje vidim, da je možnih prehodov še več). Iščem prehode sprva malce v desno, višje pa malce v levo. Tu in tam se zdi, da se bo rušje "zaprlo", a jaz sem očitno našel dobre prehode. Brez težav dosežem stezo na grebenu in ji sledim do vrha Tolste Košute (vzhodni vrh - 2057 m). Skočim še na njen zahodni vrh, nato pa se vrnem in malce počivam. Spuščal sem se po grebenu do križišča, kjer pogledam levo proti Melem. Bilo je kot, da bi pogledal v povsem drug svet. Kakšen peskovnik! 😁 nadaljujem po Geološki poti po grebenu na Malo Košuto (1740 m). Že nekaj časa me pot vodi po meji z Avstrijo. Sledim poseki po grebenu do mesta, kjer se rahlo v levo odcepi steza na Plešivec (1801 m). Prav prijetno je bilo hoditi po njej; veter je ponehal, pa še sonce me je lepo grelo 😀. Na vrhu zavijem levo in sledim mejnemu grebenu navzdol. Hodim v JV smeri, ves čas me spremljajo mejni kamni. Ko se teren odpre se znajdem na širši poseki. Odločim se, da bom preizkusil aplikacijo Locus Map, saj je še nisem, poleg tega me je zanimalo, če mi bo kaj lepega pokazala. In mi je! 😀 😂 Sledim stezici po travah in kaj kmalu dosežem Pečovnik (kota 1668 m), malce kasneje pa še koto 1640 m. Vedel sem, da moram tu zaviti desno. In tudi sem, a nisem našel kakšne boljše stezice. Sem šel malce po svoje. Nižje vidim neko uravnavo nad sabo. Pogledam na aplikacijo, in glej ga zlomka! kaže mi cesto 😁. Dvignem se nanjo in ji sledim do križišča poti. Levo gre proti Jezerskemu, desno pa bo moja smer. A ne še takoj. Glede na to, da sem imel voljo in čas, sem našel na zemljevidu še en vrh, ki je blizu. Itak, gremo 😎. Sledim cesti v smeri Storžiča kakih 150 m, nato pa zavijem levo po svoje proti grebenu, na njem pa desno in vse strmeje navzgor. Celo stezico ulovim! 😁 Vzpenjam se strmo navzgor rahlo v levo in ko se poravna kmalu dosežem Veliki vrh nad Komatevro (1634 m). Če ga ne bi videl na zemljevidu še vedel ne bi, da obstaja hehe 😂. Po isti poti se spustim nazaj do križišča, od tam pa grem v smeri pl. Dolga Njiva. Tu je pa spet čisto en drug svet. Hvala markacistom, da so obnovili in tako na gosto risali markacije. Brez njih bi se hitro obrnil. Steza se izgublja, tudi speljana je zelo hecno, vsaj meni se je tako zdelo. Nekaj časa hodim, da pridem do pl. Brsnina (1359 m), kjer še stoji ena kočica. Nadaljujem po markirani poti in spet iščem markacije kot nor 😁 Mislim si, kako bi tule človek zabluzil brez teh "krogcev". Sem se spomnil na zgodbo iz Planinskega Vestnika, ki se je odvijala v teh gozdovih. Na zemljevidu opazim še en vrh nad potjo 😁 in vedel sem, da ga bom šel od bližje pogledat hehe 😂 Preden se začnem oddaljevati od strmin vrha Turen (1469 m) zavijem desno po svoje proti steni. Iščem najlažji prehod in ga tudi najdem. Pod steno stopim na stezico, ki me vodi okoli vrha na manjše sedlo, od tam pa desno navzgor. Zadnji metri so strmi in izpostavljeni. Vrh ima kar pravo ime, saj je na vse strani sama strmina. No ja, eno šibko točko pa le ima 😁. "Ma kje se jaz potepam" si pravim in se režim samemu sebi 😀 😍 😂. Vrnem se na markirano pot, kateri sledim navzgor do ceste, po njej pa do mesta, kjer sklenem današnji krog. Sledil je le še kratek spust do avta. Zanimiva tura je bila, ni kaj reči 😀 😂.

Razmere: hodil sem po mestoma zahtevnih markiranih, nemarkiranih poteh in nekaj tudi po brezpotju. Orientacijsko je tura kar zahtevna. Sicer pa brez posebnosti.