Kanjavec (2568 m) iz pl. Blato - 11.1.2020

To turo sem si res želel narediti. V soboto je to uspelo, ko smo se trije zjutraj zapeljali do pl. Blato, od tam pa smo nadaljevali po mestoma ledeni, višje pa malce zasneženi stezi v smeri pl. v Lazu. Med potjo smo lahko občudovali, ko nas je prvič "pobožalo" sonce; za oči spočiti, res :). Nadaljevali smo po zmerno strmi stezi in kmalu srečali dobrega poznavalca teh hribov Roka in si izmenjali nekaj besed. Višje se pot položi in tudi malce spusti do pl. V Lazu, ki je obdana z belimi gorami. Lep pogled, ni kaj. Zavijemo desno. Najprej me vleče preveč v desno, zato malce prečimo v levo do shojene poti. Sneg je tu že trd, zato se opremimo. Nadaljujemo z vzponom proti Lazovškemu prevalu. Sprva smo še v senci, višje pa spet na soncu, prijetno je. Kaj kmalu zavijemo levo v smeri doline za Debelim vrhom. Sledimo sledem derez, ki so jih naredili predhodniki. Vzpenjamo se pod Debelim vrhom; ko pridemo do večje kotanje zavijemo levo in prečimo pobočje, nato pa nadaljujemo z vzponom rahlo proti desni. Kar toplo je, sneg pa vseeno trd in ravno pravšnji za dereze. Sledi predhodnikov nas popeljejo vse do Hribaric, kjer se nam odkrije naš današnji vrh. Za vzpon si izberemo manjši greben, ki se spušča z grebena proti jugu. Tu je mestoma sneg bolj odjužen, saj je to sončna stran. Brez večjih težav se vzpenjamo po pobočju proti grebenu, tam pa zavijemo levo in hitro dosežemo Kanjavec (2568 m). Razgled dnevu podoben - odličen :). Vidljivost je res dobra; vidimo morje, na drugi strani pa Dolomite, Karnijske, Visoke Ture itd... V skorajšnjem brezvetrju počivamo in se razgledujemo. Kar nekaj časa smo na vrhu, nato pa sestopimo v sedlo med obema vrhova Kanjavca in se spuščamo nazaj proti Hribaricam. Za sestop smo se odločali med dolino Za Kopico ali potjo mimo pl. Krstenice. Izbrali smo slednjo varianto. Vzpnemo se proti Vrhu Hribaric in nadaljujemo po kotanjah malce nižje. Tudi tu so že stopinje predhodnikov. Vodijo nas navzdol po zmerno strmem svetu. Nižje imamo več možnosti; iti tik pod Škednjovcem ali malce bolj desno (gledano navzdol) po sosednji dolini. Izberemo slednjo možnost. Tu še nismo hodili. Nižje nas čakata dva nekoliko strmejša skoka (malce nad 35 stopinj), kjer smo bolj previdni, a nam dobro gre. Sneg je tu že bolj spremenljiv; od trdega, odjuženega pa do skorje, ki se predira. Za vsak korak naprej ne veš, kaj te čaka - to je nekaj najboljšega hehe :). Po prehodih dosežemo pl. Jezerce, od tam pa sledimo stezi proti pl. Krstenica, kjer je res lepo. Tu še malce uživamo v prelepi naravi, nato pa začnemo s spustom proti izhodišču. Steza je mestoma ledena ali zasnežena. Zaradi sečnje je tu drugače, kot imamo v spominu. Nižje dosežemo vlako in do parkirišča ni več daleč. Ko se peljemo proti domu opazujemo čudovite barve, ko se dan poslavlja.

Razmere: višje je sneg večinoma trd, tu in tam kakšna kloža. Ob močnem soncu se odjuži. Nižje pa je vse sorte - od odjuženega, trdega do tanke skorje, ki se predira (pa morda še kaj). Dobro je poznati te kraje, če hodimo tu pozimi, saj je tu svet poln kotanj, hribčkov ter brezen. Orientacija je lahko (sploh ob slabi vidljivosti) problematična.

Zahvaljujem se obema za to turco :).

Začetek

Kmalu bo vzšlo

:)

Pot

Debeli vrh s svojo nezgrešljivo podobo

Pl. V Lazu

Od Krede pa skoraj do Ogradov

Senca proti Lazovškemu prevalu

Sonce :)

Proti dolini za Debelim vrhom

Veter in njegove umetnine

Počasi se kažejo

Naša smer

Stopinje

Mi trije

Pogled nazaj

Kanjavec, mi gremo na desni, vzhodni vrh

Belina....

Vršaki, Zelnarica....

Vrh

Triglav

Kanjavec (zahodni vrh), levo proti Špičju, desno gore nad Sočo

Vse tja do Krna in še dalj....

Proti Tolminsko- Bohinjskemu grebenu

Morje se blešči

Zadaj Mišeljski Konec

Kotanje...

Že nižje

Ogradi

Krstenica. Lepo je tu :)