Malo kasneje kot ponavadi smo se trije zapeljali do Rudnega polja, od tam pa krenili proti Triglavu. Pot je spodaj mestoma ledena. Zavijemo v smeri Vodnikovega doma in nadaljujemo z vzponom. Višje je topleje kot na izhodišču. Prečimo nad pl. Konjščico. Sprva je še deloma kopno, nato pa se začne strnjen sneg. Do Jezerc nam je že pošteno toplo, tu pa malce piha. Nadenemo si zimsko opremo in se podamo do Studorskega prevala, kjer zavijemo levo. Sledimo stopinjam predhodnikov. Mestoma je teren strmejši (okoli 35 stopinj, morda kje celo malce več) in rahlo izpostavljen. Sneg je zaradi senčne lege slabše predelan. Dobro nam gre in kar kmalu dosežemo Ablanco (2004 m). Po isti poti se vračamo proti prevalu, od tam pa nadaljujemo na drugo stran. Na tej osončeni strani je sneg že dobro odjužen. Kar nekaj pohodnikov se že vrača ("ta pridni" hehe ;)). Vzpenjamo se proti grebenu in nadaljujemo po njem. Tu malce pihlja, a to nas ne moti. Prav idilično je tu naokoli :). Še kakih 15 minut nas loči do Velikega Draškega vrha (2243 m), kjer nas čaka manjši snežni zid, ki dobro služi proti vetru. Razgled je seveda dnevu primeren - čudovit, vidi se ogromno gora in tudi morje, ki se blešči v daljavi. Vzamemo si nekaj časa za počitek in malico, nato pa se spuščamo v vzhodni smeri po vršnem pobočju. Spuščamo se proti markirani poti Studorski - Srenjski preval. Iščemo prehode med hribčki in kotanjami. Snežne razmere so tu dobre. V nadaljevanju prečimo pod stenami Malega Draškega vrha, da pridemo nad Jezerca; ta del poti je izredno odjužen in vroč, da sploh ni občutka zime. Ko prispemo nad Jezerca se obrnemo levo in se vzpenjamo, snežne razmere so spet boljše. Do Srenjskega prevala nas dohiti dekle, s katero skupaj nadaljejmo desno. Nekaj metrov je malce strmejših, a brez težav napredujemo navzgor. Ko prispemo na greben mu sledimo proti vrhu. Viševnik (2050 m) je bil ves dan zelo obljuden in še so ljudje hodili. Nekaj pavze, nato pa se spuščamo po uhojeni poti navzdol. Na manjšem sedlu, kjer pot zavije levo nadaljujemo naravnost in v nekaj minutah dosežemo manj znan vrh Plesišče (1790 m). Vračamo se na sedlo in nadaljujemo s spustom proti izhodišču. Pot je na široko shojena. Brez težav se vrnemo na Rudno polje, od tam pa se vračamo nazaj proti domu.
Razmere: vse poti so shojene. V senčnih predelih je sneg slabše predelan, mestoma je nekaj klož. Zjutraj je podlaga bolj trda, a močno sonce naredi svoje. Nekaj mest na omenjeni turi je zahtevnejših, sicer pa prav prijetna snežna tura :).
Hvala obema za povabilo :).
|
Pogled na pl. Konjščico |
|
Grapa proti Viševniku |
|
Proti Studorskemu prevalu |
|
Levo Mali Draški vrh, desno Viševnik |
|
Na Studorskemu prevalu |
|
Začetni del proti Ablanci |
|
Blizu vrha |
|
Pogled proti Velikemu Draškemu vrhu |
|
Pogled nazaj na Ablanco |
|
Po grebenu |
|
Vzhodna grapa v Toscu |
|
Bohinjski hribi |
|
Rž, Rjavina |
|
Teme, Luknja peč. Dimniki...., zadaj Karavanke |
|
Pridne roke so napravile tale manjši snežni zid |
|
Morje tam v daljavi |
|
Smučar |
|
Nevarne luknje ob poti |
|
Mi trije :) |
|
Ukrivljen, a nekako kljubuje razmeram |
|
Plazovina |
|
Proti Debeli peči |
|
Greben proti Viševniku |
|
Je kaj za videti hehe :) |
|
Plesišče |
|
Viševnik s Plesišča |
|
Spust v temo |
|
Kamniško- Savinjske Alpe |
|
Sonce bo kmalu zašlo... |
Ni komentarjev:
Objavite komentar