PrimožGrahelj's blog: Čudovite Crete di Gleris in Cuel de la Bareta (1522 m)

V soboto štartamo nad vasjo Frattis (Val Aupa) in nadaljujemo cca. 3 km po cesti. Markacije poti 430 nas povedejo desno na strmo pešpot. Po njej se vzpenjamo do križišča, kjer zavijemo v levo (smer Pecora). Strmo se vzpenjamo po travnato- skalnatem terenu vse do grape. Vzpon po njej je kar naporen. Na škrbini Pecora pustimo nahrbtnike in se odpravimo desno v smeri Pecore. Po ozki in izpostavljeni polici (možen obvoz) pridemo v šodrast svet, ki nas privede pred vršno stopnjo. Premagati moramo cca. 10 m visok ozek in strm kamin (II), nad njim smo hitro na vrhu Cima della Pecora (1883 m). Waw, stojimo na ozki špički s super razgledom :). Previdno sestopimo nazaj v škrbino. Tu se delimo; Anka gre po spodnji poti, mi trije pa se odločimo, da bomo prečili Crete di Gleris. To je bila ena najboljših odločitev letos :). Krenemo navzgor po strmih travah in skrotju, teren je ves čas izpostavljen. Sledimo obledelim rdečim pikam in napisom. Ko preplezamo kratek skoraj navpičen skok (II+) smo hitro na vrhu Cima Ninni, tudi Cima del Muini (1930 m). Sledi kratek sestop, nato pa nadaljujemo po zahtevni poti. Plezanje je uživaško in izpostavljeno, večinoma I-II, kakšno mesto tudi več. Skala je solidna. Naslednji vrh, ki ga osvojimo je Cima di Mezzo (2029 m). Po kratki pavzi sledi šodrast in malce zoprn sestop, nižje je bolje. Smo v škrbini Forame, kjer se v levo odcepi stezica proti naselju Frattis, mi pa nadaljujemo z luštinim poplezavanjem proti vrhu Cima Alta di Gleris (2058 m). Čaka nas še nekaj grebenskega prečenja do križa na Chiavalsu (2098 m). Od škrbine Pecora do Chiavalsa smo potrebovali 2 uri in pol. Vsi trije smo bili naravnost navdušeni nad tem prečenjem. Čudovita tura! :) po pavzi se spustimo proti škrbini Chiavals, kjer nas čaka Anka. Začnemo se spuščati po poti z oznako 429. Pot je zanimivo speljana in zelo slikovita, a tudi zahtevna. Ko dosežemo najnižjo točko sledi še prb. 150 metrov vzpona na škrbino Alta di Ponte di Muro, od tam pa po lažji poti do ceste in naprej do avta. Sledilo je še kopanje v Taveliki Vodi v Reziji in slastni makaroni.

Razmere: Crete di Gleris so zelo zahtevne gore. Ves čas se gibljemo po zelo zahtevnem in izpostavljenem terenu, tako po šodru kot po strmih travah ter po (bolj ali manj) solidni skali. Večinoma plezamo I.-II., nekaj krajših odsekov pa je II-III. stopnje. Klinov za varovanje skoraj ni (le eden ali dva). Tudi sestop je dolg in zahteven. Zame osebno je bila to ena najboljših tur letos, pravi grande course hehe :)

Jutro

Pogled v dolino

Naša smer je bila grapa

Tu zavijemo desno

Cima Pecora. Pristop poteka levo od grebena

Glorija

Cima della Pecora, zadaj nadaljnji greben

Kamin, pogled nazaj

Obledeli napisi

Kar precej jih je ob poti

Anka nas je imela "na očeh" od spodaj

Ona je uživala pri novem bivaku Bianchi, medtem pa smo mi

"Lezli" v tej divjini hehe :)

Izpostavljeno nadaljevanje

Strmo poplezavanje

Nekaj nas še čaka

Tu doli poteka sestop s Cime di Mezzo

Možnost umika z grebena pod Cimo Alto

Še poplezavamo

Na Cimi Alta; nadaljevanje proti Chiavalsu je malce lažje

Veseli smo, ko osvojimo Chiavals

Dolg in zanimiv sestop

Brez šodra pač ne gre... :)

Bližamo se dolini

Crete di Gleris; čudovita divjina :)

V nedeljo se nam pridružita še Miro in Alja, tako, da se nas 6 zapelje po zanimivi cesti do vasi Patoc nad Reklanico. Od tam nadaljujemo po deloma zaraščeni poti z oznako 620. Po slabi uri smo na razpotju (pri klopci), kjer zavijemo levo proti Cuel de la Bareti. Nekaj časa prečimo in iščemo oznako, ki nam bo pomagala naprej. Po prb. 20 minutah od klopce opazimo na desni napis "Jov" (Monte Jovet), tu zavijemo desno in sledimo obledelim pikam. Teren je ves čas zelo strm, takšen, kot je v Jovetih. Na manjšem sedelcu, pred zahtevno stopnjo se z Anko odločiva, da se bova obrnila, ostali pa so šli naprej in se "borili" s strmino ter osvojili Monte Jovet (1814 m) in tudi srečno sestopili, midva pa sva sestopila do poti in nadaljevala v desno. Pot je mestoma poškodovana, a zaenkrat še prehodna. Baje naj se je ne bi več popravljalo. Prečiva daleč naokoli vse do grape Livinal, kjer se začne vzpon proti vrhu. V dobre pol ure doseževa Cuel de la Bareto (1522 m), ki ne skopari z razgledom. Posebej je fascinanten pogled na ostenje Montaža. Po pavzi se sprehodiva še skozi rove, ki so tik pod vrhom, nato pa se vrneva nazaj in pri klopci se spet srečamo. Skupaj sestopimo do avta, nato pa sledi še kopanje v Rabeljskem jezeru, kjer vriskamo od navdušenja. Z Anko se vračava domov, ostali pa bodo še kak dan uživali v objemu gora. Kakšni štirje dnevi so bili to! :)

Razmere: pot na Cuel de le Bareto je uradno že označena kot zaprta, a še prehodna (vprašanje, koliko časa še bo!). Večjih težav ni. Vzpon na Monte Jovet je zelo strm, izpostavljen in zahteven. Leta 2012 smo Monte Jovet osvojili po drugi stezici, ki se je začela takoj za klopco, a je požar leta 2013 naredil svoje. Danes je tam močno zaraščeno in vprašanje, če je primerno za vzpon. Raje po "novi" varianti.

Hvala vsem, ki ste naredili te dni tako čudovite. Idrijsko- štajersko naveza še vedno deluje odlično :)