PrimožGrahelj's blog: Med Vrati in Kotom: greben do Požgane Mlinarice (1868 m)

Trije se zapeljemo do Kosmačevega prevala (odcep ceste v dolino Kot), kjer je naše izhodišče. Nekaj 10 m pred odcepom ceste v Kot iz smeri Mojstrane zavijemo desno na kolovoz. Na prvem križišču kolovozov gremo desno, čez kako minuto na drugem križišču pa levo. Vzpenjamo se naravnost navzgor. Kolovoz se kmalu spremeni v stezico, ki se strmo vzpenja po gozdu. Soparno je in vroče. Višje krenemo v desno in se še naprej kar strmo vzpenjamo. Stezici smo sledili brez večjih težav. Ko dosežemo greben zavijemo levo in dosežemo razgledišče pri bivaku na Črni gori (1350 m). Odpre se nam lep pogled na slap Peričnik in gore nad dolino Vrat. Mimo bivaka se malce spustimo in nadaljujemo po grebenu proti jugo- zahodu. Ta del poti je en sam užitek: čudovita stezica po krasnem grebenčku, ki ima nekaj spustov in vzponov. Greben je sprva še poraščen. Mimogrede prečkamo nekaj manj znanih vrhov (Predelov vrh - 1460 m, Nizka dolina - 1357 m). Daljši vzpon nas pripelje na Lengarjevo glavo (1498 m), kjer se odpre pogled, saj pridemo v pas rušja. Naokoli se dvigajo sami visoki vršaci :). Nadaljujemo po ali ob grebenu. Malce med macesni in malce med rušjem se nekoliko strmeje vzpnemo proti vrhu Požar (1543 m). Kmalu za vrhom se nam iz leve priključi stezica iz Kota (ob križišču je možic), mi nadaljujemo naprej po grebenu. Kmalu smo pri večjem možicu, kjer se začne zahtevnejši del grebena. Izmenjujejo se strmejši vzponi, kjer moramo malce poplezati in izpostavljena prečenja, ves čas sledimo stezi brez težav. Po slabe pol ure zahtevnega, a lepega in zanimivega terena dosežemo Rušnato Mlinarico (1777 m). Nadaljujemo po grebenu malce gor in malce dol. Še naprej zahtevna pot postaja bolj poraščena. Še nekaj strmega vzpona in stojimo na najvišji od treh Mlinaric - Požgani Mlinarici (1868 m). Tu sledi daljša pavza in počitek. Vrhovi se že zavijajo v oblake, a ni nevarnosti za kako nevihto. Čudovit je bil ta greben! :) z vrha nadaljujemo po ruševnatem grebenu in sledimo posekam v desno. Spuščamo se proti manjši škrbinici. Z nje zavijemo levo v strmo grapo oziroma žleb (krušljivo). Nižje nadaljujemo po levem, desni je še strmejši. Teren je zoprn in podrt. Že višje smo videli lepo poličko proti desni in prav tam gremo (možic, rdeča pika - pot PP). Sledimo zanimivim prehodom ob steni. Ko se svet odpre se malce iščemo, a najdemo pravo smer. Spustimo se v levo proti robu in nato še pred njim desno v bolj zaraščen svet. Nadaljujemo po čudoviti, a ozki in kar izpostavljeni polici v smeri melišč. Na primernem mestu sestopimo na spodnjo polico in po njej pridemo ven iz stene. Ves sestop je zelo zahteven. Kot opazujemo kasneje so od daleč ta pobočja videti (skoraj) neprehodna, saj je svet strm in ubistvu hodiš po policah sredi stene, ampak moram priznati, da so prehodi čudoviti, vsaj zame :). Da ne bi bilo prehitro konec dogodivščine izberemo pustolovsko varianto (po Habjanu - vodnik Brezpotja). Na meliščih zavijemo levo in sledimo stezici ob steni. Ko pridemo do gozda zavijemo desno in iščemo to, kar omenja opis. Iščemo in ne najdemo (verjetno smo prehitro zavili desno), zato na travah nad robom stene zavijemo desno in prečimo v grapo, ki nas pripelje v strugo potoka. Po njej ali ob njej hodimo do skoka, kjer zavijemo v gozd na desni. Sledi še sprehod po strugi in nato še nekaj km ceste do izhodišča. Za piko na i pa sledi kopanje v jezeru Kreda. Voda je bila čudovita :).

Razmere: pot je kopna. Drugi del grebena in sestop sta zelo zahtevna, večkrat moramo malce poplezati (I, morda kje celo malce več). Tudi prečenja so zahtevna in izpostavljena, enako velja za police pri sestopu. Skala je še kar krušljiva.

Hvala obema za prevoz, slike, družbo in lepo dogodivščino :)