PrimožGrahelj's blog: Prebujanje dneva & oktet vrhov okoli Krvavca

Štartam ponoči iz Ljubljane. Še v temi se pripeljem do parkirišča pod planino Jezerca. S čelno svetilko začnem vzpon proti Kriški planini. Do nje me pripelje vlaka. Prijetno hladno je. Nadaljujem desno od hiš in planšarije po vlažnih travah navzgor. Sledim stezici, ki me višje pripelje na vlako, kateri sledim nekaj časa, nato pa se odpravim direktno do bližnjega Doma na Krvavcu, kjer stopim na cesto. Sledim ji nekaj časa. Krave me le gledajo in si mislijo svoje hehe ;). Nad oddajnikom zavijem desno in po travah dosežem vrh Krvavca (1853 m). Vse je mirno in tiho. Zazrem se v dolino, kjer opazujem luči in vesel sem, da sem tu in ne tam spodaj nekje. Sledi kratek spust, nato pa vzpon po tlakovani cesti, ki se strmeje vzpenja. Višje zavijem levo in obkrožim akumulacijsko jezero. Do Velikega Zvoha (1971 m) ni daleč. Ura bo 5:00, torej se počasi pripravim za akcijo. Malce pihlja, pa tudi sicer je kar hladno (7 stopinj). Mimo mene se podijo meglice in delajo pravo sceno :). Ko pojem zajtrk pa se počasi začne šov narave. Kaj kmalu se prikaže rumena kugla. Waw, res waw. Kakšna scena! :) uživam in se čudim, kaj mi pripravlja narava danes. Še nekaj časa sem na vrhu, nato pa nadaljujem po grebenu Ježa, ki je mestoma zahteven. Najtežji je krajši vzpon po krušljivi grapi (jeklenica). Kmalu sem na križišču, kjer zavijem levo (smer Cojzova koča) in nato takoj desno, da prispem na Vrh Korena (1999 m). Hitro nadaljujem po poti, ki se spušča proti škrbini. Za njo zavijem levo v smeri Kalškega grebena in se vzpenjam med rušjem, višje pa med travami in skalami. Čudovita steza in svet naokoli, vsaj zame. Blizu vrha me pozdravi čreda ovac. Kalški greben (2224 m) mi postreže s krasnim razgledom in jutranjim hladom. Po nekoliko daljši pavzi se vrnem po isti poti pod Vrh Korena, kjer zavijem levo in pogledam, če bi lahko osvojil še en vrh ob poti. Celo stezica me pripelje do vznožja, nato pa grem po levi strani navzgor po ozki stezici skozi rušje do bližnjega vrha. Jermanov turn (1951 m) je zanimiv vrh, ki strmo pada v Kamniško Bistrico. Nadaljujem po poti in kmalu sem na križišču, kjer zavijem levo. Sledi krajši spust, nato pa še vzpon po travah do Kompotele (1989 m), s katere naj bi bil najlepši pogled na Grintovce. Res je lep in uživam v širnih razgledih. Po malici se strmo spustim dobrih 100 m in nato prečim po ali ob grebenu. Hitro prispem na z rušjem poraščen vrh Mokrice (1853 m). Do Kompotele se vračam po isti poti, pod njo pa skrenem levo v smeri Košutne (1974 m). Po koncu prečenja iščem odcep proti vrhu. Malo se iščem, nato pa le najdem pravo pot, ki je spretno speljana med rušjem. Hitro sem na vrhu in tudi hitro že sestopam z njega. Ko se spuščam proti pl. Košutna srečam lokalne markaciste, ki popravljajo markacije. Na planini zavijem desno in čez travnati hrbet dosežem rob. Sledi nekoliko bolj strm spust ob jeklenici. Tudi tu srečam "dobre ljudi", ki urejajo varovala. Le kaj bi brez pridnih markacistov. Nadaljujem mimo pl. Koren. Najprej se spuščam, nato pa me čaka še en vroč klanec, kjer zelo dobro začutim moč junijskega sonca. Mimo Kriške planine se vrnem na izhodišče, kjer je zdaj polno avtomobilov.
Med in tudi po turi si ves čas pravim, kako prav sem se odločil, da sem šel, četudi sam. Imel sem res čudovit dan, ki sem ga dobro izkoristil :).

Razmere: snega ni. Mestoma je pot zahtevna; tu in tam so markacije še obledele, a se bo danes to verjetno spremenilo. Sicer pot brez posebnosti.