Štirje se v soboto zjutraj zapeljemo do Pian di Casa v Pesarini. Vzpenjamo se proti desni po poti z oznako 201 proti koči Gasperi, ki stoji na lepem pomolu nad dolino. Nadaljujemo po spodnji prečni poti (sentiero Corbellini, oznaka 316). Kmalu pridemo do zahtevnejšega dela, kjer nam pomagajo varovala pri prečenju grap, v eni od njih je še manjše snežišče, a težav nismo imeli. Pred seboj zagledamo začetek naše poti zgoraj pri steni, zato zapustimo trenutno pot in se podamo proti njej. Nekaj šodrastih metrov in smo pri začetku ferate dei Cinquanta del Clap. Opremimo se in nadaljujemo ob jeklenicah. Dokaj strmo se vzpenjamo levo desno, višje pa prispemo v grapo in po njej napredujemo. Okolje je vse bolj divje, saj gledamo v prepadne stene vršacov nad nami. Sledi zahtevno in izpostavljeno prečenje in vzpon na škrbino Forca Alta di Culzei. V nadaljevanju se izmenjujejo strmi (navpični) vzponi in izpostavljena prečenja. Dobro napredujemo proti levi vse do bližnjega vrha, katerega pa pot obide (5 minut, možici). Na desni strani opazimo možic na enem izmed vrhov (kota 2353 m, smer P. Arco), do njega potrebujemo 10 minut. Po krajši pavzi se vrnemo nazaj do naše poti in se spustimo v manjšo škrbino, iz katere nas čaka še en zahteven vzpon na vršno planoto. Čez kraški svet nadaljujemo do križa na Cretonu di Culzei (2458 m). Okoli nas se nabirajo oblaki, razgled ni kaj prida, zato se ne obiramo prav dolgo. Sestopimo na drugo stran po šodru in ob jeklenicah proti škrbini Forca dell Alpino (strmo, zahtevno). Tu zavijemo levo na južno stran v zoprno, podrto in zahtevno grapo, ki jo prekinjajo skalnati skoki (vlažno, zahtevno, krušljivo). Ker smo v gosti megli izgleda svet okoli nas kar malce grozljivo. Veseli smo, ko dosežemo trave in "normalno" pot in po njej nadaljujemo mimo koče nazaj do izhodišča.
Razmere: snežišče ne predstavlja težav. Ferata 50 je zahtevna, strma in izpostavljena, enako velja za sestop. Plezalni del je kar dolg, varovala so v dobrem stanju. Meni se je pot dopadla :). Lep ambient.
 |
| Na začetku |
 |
| Lep ambient |
 |
| Ob poti |
 |
| Koča |
 |
| Naša pot je 316 |
 |
| Čez snežišče |
 |
| Vstop v ferato 50 |
 |
| Grapa |
 |
| Mestoma zelo pokonci |
 |
| Pogled v meglo |
 |
| Proti "glavnemu" vrhu |
 |
| Skočimo na bližnji vrh v tej smeri |
 |
| Creton di Culzei |
 |
| Strm spust |
 |
| Grapa |
 |
| :D |
 |
| "Zgroženo" drevo hehe :) |
V nedeljo smo se z istega izhodišča odpravili proti levi po poti z oznako 202. Skozi gozd smo se povzpeli do planine Mimoias, od tam pa naprej proti istoimenskemu sedlu. Sprva malo navzdol po cesti, nato pa navzgor čez travnike. Po slabi uri smo na sedlu, kjer opazujemo gore naokoli. Oblačno je in piha, zato hitro nadaljujemo svojo pot. Nekaj časa prečimo, nato pa se proti desni vzpenjamo proti prelazu Oberenghe. Z njega se spustimo nekaj 10 m do križišča poti, kjer zavijemo levo navzgor. Strmo se vzpenjamo med travami. Konec trav nam naznanja začetek skalnatega dela poti. Pot je odlično markirana in še boljše speljana. Vodi nas levo desno po policah, čez pragove in skoke. Brez "resnega" plezanja pridemo visoko pod vrh. Najtežji del predstavlja strma grapa pod vrhom, kjer plezamo II. stopnjo (v pomoč nam je tudi jeklenica). Sledi le še nekaj malega in dosežemo Terzo Grande (2586 m). Waw, kako čudotiva pot, res. Pa tudi razgled je božanski; med vzponom se je zjasnilo in tako vidimo daleč na vse strani. Kar nekaj časa smo na vrhu, nato pa začnemo s sestopom po isti poti proti izhodišču. Brez večjih težav napredujemo in kar hitro smo na izhodišču. Sledila je še vožnja domov, ki je bila zaradi gostega prometa daljša, kot smo pričakovali.
Razmere: snega ni. Pot na Terzo Grande je čudovita, čeprav šodrasta, odlično speljana in markirana. V zgornjem delu plezamo do II. stopnje, ostalo je lažje. Razgled z vrha je božanski :)
Hvala vsem trem za ta čudovit vikend v Karnijcih :)
 |
| Planina Mimoias |
 |
| Pogled proti vzhodu in našim hribom |
 |
| Naša smer |
 |
| Začetek skalnatega dela |
 |
| Odlično markirano in speljano |
 |
| Proti vršnemu delu |
 |
| Najzahtevnejši del |
 |
| Vrh |
 |
| Strmo navzdol |
Čestitke Primož za zelo lepo ferato :) Imam pa vprašanje glede vstopa v steno. Lani je bila tam odstranjena jeklenica v dolžini 30 m. Kako je s tem letos ???.
OdgovoriIzbrišiLep pozdrav .... Emil
Živjo, hvala za čestitke, res je bila prima tura :).
IzbrišiOd table za začetek ferate je ves čas jeklenica, je pa nekaj zoprnih metrov tik pred vstopom v ferato (strm šoder), ampak se da. Glede na videno bi torej rekel, da so dali jeklenice nazaj in da so povsod tam, kjer je fino, da so.
Hvala za info. Lani je manjkalo kar nekaj zajle, za letos pa v koči pravijo, da so samo še birokratske ovire. Želim ti obilo užitkov na poteh in seveda tisti kanček sreče, ki ga vsi rabimo :)
IzbrišiEmil
Smo slišali glede zajle ja.
IzbrišiPred kočo smo srečali enega od oskrbnikov, ki nam je povedal, kot si omenil, da je birokracija problem in da imamo srečo, saj so ravno dan pred našim obiskom popravljali varovala na poti...
Enako želim tudi tebi. Vsi mi jo potrebujemo hehe :). Pa veliko dobrih tur še opravi; veseli smo tvojih objav, saj nam odkrivaš manj znane kraje in daješ ideje.... :)