PrimožGrahelj's blog: Dolomiti 1. del: od jezera Sorapis do Piz Boe-ja (3152 m)

Štirje smo se v petek, 3.8. zjutraj odpeljali proti Dolomitom. Peljali smo se čez Rezijo, Tolmezzo in Forni di Sopra. Iz prelaza Tre Croci smo se odpravili po deloma zahtevni, a lepo varovani in dokaj položni poti z oznako 215. Zaradi dokaj pozne ure je bilo veliko ljudi. Pri koči Vandelli smo naredili krajšo, pri jezeru Sorapis (Lago di Sorapis) pa daljšo pavzo. Kakšen prizor, ko zagledaš to jezero! :) res je zelo lepo tu. Kar nekaj časa smo tu in uživamo, nato pa se počasi odpravimo po isti poti do avtomobila. Sledil je spust skozi Cortino D' Ampezzo, nato pa vzpon čez prelaz Falzarego in spet spust do našega prebivališča v bližini Arrabe. Tam se razpakiramo in se umiru pripravimo za naprej.

Krasnu je tu! :)

V soboto se ob 6:00 odpeljemo malo pod prelaz Sella. Po poti 557 se odpravimo mimo številnih koč (Salei, August, Sandro Pertini in Sasso Piatto), večinoma z rahlimi vzponi in spusti, mestoma je pot blatna in spolzka. Malo nad zadnjo kočo naredimo pavzo, nato pa krenemo navkreber proti vrhu, ki ga že vidimo. Gre nam dobro; malo si pomagamo med seboj, da nam je lažje. Pobočje je vse bolj skalnato, a ni zahtevno in do vrha po uri in pol vzpona ni več daleč. Sasso Piatto (2958 m) je dober razglednik. Veseli smo, da smo vsi skupaj na tem vrhu. Po daljši pavzi se previdno vrnemo nazaj po isti poti. Proti koncu se pot že malce vleče. Nazaj se peljemo po drugi poti, čez prelaza Gardena in Campolongo. Sledi le še vsakodnevna rutina (kosilo/večerja, priprave za naprej, pogovor, počitek).

Piz Boe

Pogoje/ Skupina Sassolungo

Ob poti

Ne samo koča, ampak pravi hotel na 2300 mnm

Počasi grizemo

Veseli na vrhu

Izhodišče

Sobotna tura je pustila nekaj posledic, zato moramo na hitro spremeniti plane za nedeljo. Tako se z Gašperjem sama odpeljeva pod kočo Dibona, dekleti pa sta imeli dan za počitek. Od tu je pogled na Tofano di Rozes res fantastičen. Kakšno ostenje! :) Do jame Grotta de Tofana naju žge toplo sonce. Po kratkem ogledu jame se spustiva nazaj do poti in prečiva daleč proti zahodu v smeri ferate Lipella. Po začetnih lestvah sva hitro v dolgem rovu, ki je nastal zaradi Prve Svetovne vojne. Neverjetno, čisto sem navdušen nad sceno. Po kratkem spustu postane pot lažja do osrednjega dela ferate. Izmenjujejo se zahtevni in strmi deli ter prečenje po policah. Na več mestih pot otežuje voda, ki kaplja iz sten, zato je skala mokra in zelo spolzka. Mimogrede skočiva na vrh Tre Dita (5 minut, smer koča Giussani). Še naprej slediva zanimivi poti do vršnega juriša, kjer nastane zastoj (strm vzpon po mokri skali). Ljudi je precej. Nad tem delom sva izven jeklenic in do vrha naju čaka šodrasto pobočje. Tofana di Rozes (3225 m) je lepa, zelo lepa. Nekaj časa sva na vrhu, nato pa začneva s sestopom po zoprno šodrasti poti proti koči Giussani, od tam pa nazaj do avta.

Mogočna stena Tofane di Rozes

Skozi predor

Tofana di Mezzo in Tofana di Dentro

Tre Dita

Konec ferate, zadaj vrh

Na vrhu

V nedeljo se zapeljemo do prelaza Pordoi. Dogovorimo se, da gremo vsak po svojih zmožnostih. Midva z Gašperjem se odpraviva proti ferati Cezare Piazzetta, ki naj bi bila ena najtežjih v Dolomitih. Začetni del je res zelo strm (navpičen), izpostavljen in zahteven. Vmes je tudi nekaj zelo zahtevnih prečk. Pa še ozek prehod (pozor na velikost nahrbtnika!) in viseči most do lažjega nadaljevanja. Višje je še nekaj zahtevnih metrov, potem pa naju loči do vrha le še sprehod po šodru. Medtem sta Jerneja in Renata pridno hodili po običajni poti vzpona in brez večjih težav osvojili vrh pred nama. Veselili smo se osvojenega vrha. Ljudi ogromno. Po običajni poti smo se skupaj vračali proti izhodišču. Vmes nas dobi tudi ploha dežja. Iz prelaza se odpravimo še do znamenitosti Ossario del Pordoi (vojaško pokopališče). Veseli se vračamo nazaj proti domu.

Razmere: na poti ni snega. Obe ferati sta zelo zahtevni, sploh Cesare Piazzetta. Na Lipelli moramo računati tudi na mokro in spolzko skalo. Priporočam zgodnjo uro (gneča!). Razgledi bombastični :).