PrimožGrahelj's blog: Po vrhovih nad Tavorjansko Bistro

Trije se v soboto zjutraj odpeljemo do kraja Tavorjana (it. Torreano) v Benečiji, kjer pustimo avtomobil in iščemo začetek poti. Med hišami najdemo oznako poti T2, ki nas je vodila levo strmo navzgor. Večkrat prečkamo cesto, a pot se pne naprej navzgor. Mimo ostalin (Cava del Castello) kmalu pridemo do izvira potoka Meria, od tam pa smo hitro na razcepu, kjer zavijemo levo po cesti z oznako T1. Sledi krajši spust in nato vzpon na naš prvi vrh, to je Monte Forcjis (559 m). Do križišča se vrnemo po isti poti, od tam pa krenemo levo v smeri planine in vrha Noas. Nekaj časa hodimo po cesti in v rahlem vzponu prispemo do planine, ki se nahaja tik pod vrhom Noas (692 m). Tudi ta vrh je bolj poraščen in ne ravno razgleden, zato kar hitro nadaljujemo naprej. Nekaj časa sledimo cesti. Na križiščih si pomagamo tudi z pdf-ji in zemljevidom, ki smo jih našli. Cesta nas pripelje pod naslednji vrh, tu je križišče. Markacije nas povedejo levo strmo navzgor. Potka nas hitro pripelje do razgledne klopice, kjer zavijemo desno po kratkem razglednem grebenčku do vrha San Lorenzo (913 m). Ni potrebno poudarjati, da že vso pot veliko govorimo in delamo plane za naprej. Hmm, kako je lepo to delati :). Tu je malo daljša pavza za malico in počitek. Potem pa se po isti poti vrnemo do ceste, kateri sledimo naprej. Cesta postane kolovoz, ki nas pripelje do asfaltirane ceste pod naslednjim vrhom. Kaludranco (974 m) dosežemo v desno po strmem zaraščenem terenu. Spustimo se nazaj do ceste in si tam ogledamo bližnji spomenik, potem pa se podamo po poti, ki poteka ob stari vojaški cesti proti Ivanacu. Položna pot čez lepe travnike, polne žafranov in skozi borovce je zelooo prijetna :). Kar nekaj časa tako hodimo, potem pa pridemo do roba, kjer se odpre krasen razgled. Do vrha Ivanaca (Monte Joanaz) (1167 m) nas čaka 5 minut hoje levo od tu. Lepo se imamo, uživamo v dnevu in v turi. Po malo daljši pavzi se vrnemo po isti poti do travnika, kjer sledimo poti z oznako 753. Spuščamo se do ceste, od tam pa skočimo na naslednji vrh, M. Klabuk (973 m). Hitro smo na vrhu Vršič (Uorsic) (966 m), od tam pa se spet malce spuščamo. Tu sledimo poti 752, ki nas pripelje do sedla Kal (Calla), nadaljna pot pa nas vodi po gozdu in čez travnik do vrha Kraguojnca (M. Craguenza) (949 m), ki se nahaja na razglednem robu. Spet malo pavze, nato pa sestop po položnem travnatem pobočju. Skozi prijeten gozdiček prečimo do ceste, pred katero gremo mimo manjše cerkvice, ki stoji na gozdnem robu. Na cesti so smerokazi, gremo naravnost do vasi Pullerji, od tam pa desno po svoje proti zadnjemu vrhu, to je M. Mladesena (711 m). Tu gori ne vodi pot. Tu je zadnja malica, nato pa sledi spust na drugo stran na gozdno cesto, kateri sledimo desno. Na naslednjem križišču pa zavijemo ostro levo po spodnji markirani cesti. Tej cesti sledimo kar nekaj časa, ves čas se cesta spušča. Markacije nas po nekaj km ceste povedejo desno bolj strmo navzdol. Z razglednega pomola že vidimo naše izhodišče. Do tja moramo prečkati še reko in že smo v vasi. Do avta nas loči še nekaj malega ceste. Pripravimo se za odhod proti domu.

Razmere: pot je v celoti kopna, večinoma kar dobro markirana. To se malo obiskani kraji, primerni za lep izlet. Pot ni nikjer zahtevna, je pa celotna tura dokaj dolga. Seveda je možnost podaljšati turo še na kakšen bližnji vrh. Trenutno je tam že prava pomlad.
Nevsakdanja tura po zanimivih predelih meni zelo lepe Benečije :D

Hvala obema za vodenje, smeh in slike :)