PrimožGrahelj's blog: Prečenje grebena Karmana

Trije se v soboto zjutraj odpravimo skozi Terske doline in nato desno navzgor do kraja Podbardo/ Cesariis, kjer pojemo zajtrk in se odpravimo po dokaj strmi in "slepi" makadamski cesti levo navzgor. Pot z oznako 729 nas kmalu povede levo na stezo, ki se v ključih vije navzgor. Hitro smo na soncu, kjer je zelo toplo. Steza je tu še zmerno strma in poteka med gozdom. Višje je gozda vse manj, razgled pa vse lepši. Na razgledni rami zavijemo levo in se strmo povzpnemo po travnatem hrbtu do grape, ki nas pripelje na škrbino Dolina, kjer se nam odpre pogled na severno stran. Zavijemo levo in mestoma po kopnem mestoma pa po mehkem snegu nadaljujemo po nekoliko zahtevni poti navzgor. V 15 minutah dosežemo Pustovčič/ Monte Postoucicco (1611 m), kjer naredimo pavzo za malico in počitek. Preveč se ne obiramo, saj nas čaka še dolga pot, zato kar začnemo s prečenjem. Sprva gremo po grebenu ali nekoliko v levo po skalah in strmih travah (zahtevno in izpostavljeno). Stezica poteka po ali pa ob grebenu, markacij tu ni, a težav nimamo. Valovit greben nas pripelje pod naslednji vrh, mi gremo levo v trave in nato desno strmo do vrha (zahtevno). Tu opazimo, da bi lahko šli tudi desno, kar je verjetno lažje (vidimo puščico z zgornje strani). Z Laškega plazu (1612 m) hitro nadaljujemo naprej po grebenu. Iščemo prehode po grebenu in med ruševjem. Pod Lanežem/ Cuel di Lanis (1629 m) spet dosežemo markacije, ki pripeljejo s severa. Do vrha nas vodijo strme trave. Po kratki pavzi se vrnemo nazaj do sedelca in sledimo markacijam po izpostavljeni poti. Nadaljujemo po valovitem in večinoma kopnem grebenu; sneg je na severni strani in med ruševjem, a težav nimamo. Naslednji vrh, Siroche Gjaline obidemo levo po južni strani; tam so strme trave in ozka stezica. Povzpnemo se nazaj na greben. Kmalu smo pri gladki skalni plošči, ki se spušča na severno stran; tu hodimo po ozkem grebenu (izpostavljeno), kmalu pa pridemo do zahtevnega dela, kjer nam pomaga nekaj varoval, da pridemo do vrha Siroche Dolegne (1640 m). Tudi v nadaljevanju moramo večkrat malce poplezati (I), večjih težav pa ni. Še naprej sledimo grebenu, ki se malce vzpenja in malce spušča. Naredimo krajšo pavzo, da si malce spočijemo. Do naslednjega vrha, Ambruseit (cca. 1640 m; na zemljevidu piše 1523 m, kar naj bi bilo narobe!) si pomagamo tudi z nekaj klini. Nekaj minut pavze, nato pa spust na severno stran po mehkem snegu. Hitro prečimo v levo nazaj na valovit greben, ki mu še naprej sledimo. Pot se spusti na škrbino Forcje d' Aiar, od tam pa se dokaj strmo vzpenja vse do naslednjega vrha, to je Bukovnik/ M. Faeit (1636 m). Še naprej sledimo razgledni in prijetni Visoki Huminski poti/ Alta Via CAI Gemona s številko 763 proti zahodu. Skočimo še na Corto (1679 m), do zadnjega vrha, to je Veliki Karman/ M. Chiampon (1709 m) nas loči še kratek greben. Tu je več ljudi. Naredimo daljšo pavzo za malico, počitek in uživanje. Ja, kar dolg, a lep greben je za nami, toda do avta je še daleč. Razgled z vrha pa je fantastičen. Po slabi uri začnemo s spustom po strmem travnatem pobočju Karmana. Vmes moramo malce poplezati, pomagamo pa si tudi z nekaj varovali. Ko dosežemo gozd smo na sedlu Foredor/ Predol, kjer zavijemo levo. Najprej se spuščamo po prijetni poti, nato pa prečimo pobočja daleč proti levi. Vmes prečkamo več grap, kjer dobimo tudi nekaj vode. Pot poteka malo gor in malo dol in je prijetna. Po slabi uri prispemo do ceste in do vasi Pers/Brieh. Od tu nas čaka še 45 minut ceste nazaj do izhodišča. Sledi malica in osvežitev, nato pa pot domov. Najbolj mi bo zagotovo ostal v spominu divji greben Muzcev, ki smo ga gledali ves greben.

Razmere in težavnost: vse, razen grebena med Pustovčičem in Lanežem je markirano, a tudi na tem odseku ni težav z orientacijo. Greben ima več zahtevnejših odsekov (I), mestoma je kar izpostavljen. Trenutno je na poti še nekaj snega, a le ta ni problematičen. Tura je dolga cca. 20 km in premaga veliko višinsko razliko. V vročini pot odsvetujem.

Hvala obema za vožnjo, slike in zanimivo turo :)