PrimožGrahelj's blog: Četrtkov Blegoš (1562 m) in petkov Stol (1673 m)

Končno spet malo uživanja v hribih. S Hero se odpeljeva do konca Hotavelj, od tam pa slediva markacijam po zmerno strmem kolovozu navzgor. Sonce že lepo greje, pa piha tudi malo. Kolovoz pride višje iz gozda, midva pa sva kmalu v zaselku Čabrače. Mimo cerkve se vzpenjava po cesti proti domačiji Likar. Tik za njo je na travniku cel trop gamsov, ki se mirno pasejo. Markacije naju povedejo levo po kolovozu, kmalu pa naju smerokaz povede strmeje navkreber. Menjuje se sneg in kopni del poti. Hitro sva iz gozda in prideva na odprta travnata pobočja. Dokaj strma pot naju pripelje do bunkerja z veliko markacijo, kmalu zatem pa narediva krajšo pavzo za počitek. Nadaljnja pot poteka po ali ob grebenu in je vse bolj zasnežena. Veter je stalni spremljevalec. Do Prve ravni je podobno, tu pa prispeva do ceste in malo naprej do razpotja. Vesel sem, da je pot proti vrhu tako lepo shojena. Sprva poteka pot po prijetnem gozdičku, višje pa se teren odpre. Kakšna idila je tu zgoraj :). Razgled je tudi vse lepši, do vrha Blegoša (1562 m) pa ni več daleč. Ker piha se ne ustavljava, ampak se podričava po gazi do koče, kjer najdeva zavetje. Sledi malo daljša pavza. Spustiva se do križišča cest, kjer zavijeva levo v smeri Jelencev. Tudi ta pot je zgažena in zgledno markirana. Hitro napredujeva in kmalu sva pri zavetišču. Še naprej se spuščava, snega pa je vse manj. Nižje na razpotju zavijeva proti Volaki. Prijetna pot naju pripelje do ceste, po kateri imava še pol ure do izhodišča. Pripraviva se za odhod domov. Kot kaže bo tudi jutri akcija, komaj čakam! :)

Mirno se pasejo

Ob poti

Hera

Po grebenu

Skozi gozd

Idila

V petek se z Anko odpraviva do mejnega prehoda Učja, kjer pustiva avto. Ona si nadene smuči, jaz pa krplje in že se lotiva ceste proti pl. Božca. Za prvim ovinkom kreneva po sledeh predhodnika nekoliko strmeje skozi gozd. Sled pripelje nazaj do ceste, kateri slediva v levo. Na poti je kar nekaj podrtih vej in drevja. Cesta se položno vzpenja, višina narašča počasi. Daleč v levo greva, preden cesta spet naredi ovinek, nad njim je kočica. Še naprej slediva cesti, višje pa zavijeva levo na travnik, kjer je lep razgled. Tudi tu slediva smučarski špuri; isto velja za celotno današnjo pot. Sva hvaležna tistemu, ki jo je potegnil. Sonček naju lepo greje, midva pa greva še naprej zelo položno proti levi. Uživava, jaz sem vesel, da sem po kar dolgem času spet krpljal, tega sem si res želel, Anki pa tudi ni prehudo na smučkah. Sneg se je prediral le toliko, kolikor je zapadlo novega snega, spodaj pa je bila trda podlaga. Ob pogovoru čas hitro mine in kmalu sva pri kočici pri Starih hramih. Še malo slediva cesti, nato pa zavijeva desno in si malce odpočijeva. Medtem naju prehitita dva, midva pa slediva njuni špuri. Tu se postavi bolj pokonci, pa tudi vse več slabo predelanega snega je bilo, zato naju malce odnaša. Malo bolj morava pomigati, da v pol ure prispeva na greben, kjer se vse spremeni - snežna podlaga je trda, saj je tu veter odnesel ves novi sneg, a zaradi majhne naklonine ni težav. Nadaljujeva po širokem slemenu proti vrhu, izogibava se kotanjam. Na Stol (1673 m) prideva malo pred 13.uro. Razgled je odličen. Prijetno razpoloženje kvari veter, ki se vsake toliko pripodi. Po malo daljši pavzi začneva s sestopom po širokem slemenu. Vsak si izbira najbolj primerno linijo. V dobre pol ure sva pri pl. Božci, kjer je krajša pavza. Sledi kar dolg spust po položni cesti. Prvi del poti je zoprn, saj je polno napihanega snega. Hitro prideva do mesta, kjer sva prej zavila proti grebenu. Spuščava se še debelo uro, imava pa kar dober tempo. Zadnji del gre Anka po cesti, ki pa ima spodaj nekaj kopnih delov, jaz pa grem po jutranjih sledeh. Moram priznati, da krpljati v takem tempu in takih razmerah ni ravno enostavno, tudi Anka pa je bila malce utrujena. Kljub vsemu sva bila zelo vesela, da sva se odpravila na to turo. Sledila je še vožnja domov.

Razmere: predira se toliko, kolikor je novega snega, na grebenu pa je trdo. Špura je potegnjena. Cesta do pl. Božce se lahko kar vleče.

Anka, hvala za slike, prevoz in dobro družbo :D