PrimožGrahelj's blog: Tolsti vrh (1715 m) - 25.7.2015 in neuspel poizkus naskoka na Mangart

Zadnji vikend julija sem imel rezerviran za obisk. Ker imava oba rada hribe, sva se v soboto navkljub slabši napovedi odpravila na Tolsti vrh. Zapeljala sva se do Gozda, kjer sva začela svojo pot. Za vzpon sva si izbrala pot čez Ježo. Po dokaj strmem kolovozu sva prispela v gozd, nekoliko višje pa sva prišla med travnike. Ti travniki so zelo lepi, svet naokoli je super, pa še razgled je soliden. Videla sva kar nekaj Gorenjske. Po travniku se pot vzpenja vse do Saškine klopce, kjer sva se malo odpočila. Nadaljevala sva med travniki. V nadaljevanju pot zavije levo in se strmo vzpne proti vrhu. Vmes sva opazovala precej različnih drevesnih in grmovnih vrst: rušje, smreka, brin, gorski javor, najbolj pa me je očarala jerebika, pa ne vem zakaj. Hitro sva bila na vrhu. Bilo je precej megleno, je pa tudi pihalo. Na vrhu je bilo malo ljudi. Po pavzi sva nadaljevala proti Kriški gori. Pot gre malo navzgor, še več pa seveda navzdol. Mestoma je kar strmo. Blizu koče prideva med ovce, tik pred ograjo pa naju pozdravijo še osli. To so res lepe živali. Pri koči se zadrživa dobre pol ure, da se malo odpočijeva. Sledil je sestop proti Gozdu. Med sestopom sva zaslišala prve strele, že zelo blizu izhodišča pa naju je dobil dež. Ker sva imela vsak svoj dežnik, ni bilo hudo. Na izhodišču sva se preoblekla in se odpravila proti domu. Kasneje sva gledala proti današnjemu cilju, ki je bil povsem v megli. Bila sva zadovoljna, da se nama je tako fino izšlo.

V ponedeljek napoved niti ni bila tako slaba, zato sva se dogovorila, da poizkusiva na Mangart. Za dopoldne namreč ni bilo napovedanega dežja. Ko sva se vzpenjala proti Mangartskemu sedlu, sva videla prve dežne kaplje. Tudi na mestu, kjer pobirajo ekološko takso so nama povedali, da je vse mokro saj je ponoči deževalo. Zato sva misel za na Mangart (kar težko) opustila, za na sedlo pa pač ne. Proti vrhu sedla je bil podor, cesta je sicer prevozna, uradno še ni odprta. Na vrhu sedla pa prava zima: gosta megla, dež, močan veter. Temperatura pod 10 stopinj. Malo sva se sprehodila proti Mangartu, a sva hitro obupala. Ker nama je vrh odpadel, sva se odločila, da si pogledava kakšno stvar na poti proti Idriji. Spustila sva se v Log pod Mangartom, kjer sva si ogledala nekaj stvari, med drugim tudi začetek tunela, ki je vodil proti Rablju. Zatem sva se odpravila peš po dolini Možnice, a ne do konca. Vmes sva srečala večjo skupino ljudi. Po nekaj kilometrih sva se ustavila pri Klužah, kjer sva si ogledala trdnjavo. Naslednji postanek je bil pri mostu Boka, kjer sva se sprehodila do lepega razgledišča na ta lep in velik slap. Čisto na koncu pa sva se ustavila tudi na Mostu na Soči, kjer sva ob malici opazovala Sočo. Sledila je še vožnja proti domu.

Navkljub težavam z vremenom in spremembi plana je bilo vseeno lepo, pa čeprav brez Mangarta, ki pa ne bo nikamor pobegnil. Da pa je bilo lepo se moram zahvaliti Damjani :).