Čez Račka vrata na Raduho (2062 m) - 16.11.2024

Za dobro jutro sem si privoščil nekaj jutranjih barvnih kulis in zahajajočo polno luno 😍, nato pa sem nadaljeval z vožnjo proti Solčavi. Turo sem začel slab kilometer pred Rogovilcem. Mrzlo je bilo tu spodaj. Preko lesenega mostička prečim Savinjo in hitro dosežem markirano pot, ki ji sledim desno. Sprva hodim po stezi, višje pa po kolovozu do kmetije Račnik. Ko stopim na makadamsko cesto zavijem levo (desno Raduha) na kolovoz preko travnika. V prvem ostrem desnem ovinku grem naravnost po kolovozu navzgor do njegovega konca, nato pa desno po stezi strmo navzgor proti grebenu. Bolj ali manj se držim v območju grebena, steza je lepo sledljiva. Višje prečkam cesto/kolovoz in nadaljujem po grebenu navzgor. Pobočje se položi zgoraj, ko spet pridem do kolovoza, kjer je nekoč stal pastirski stan, danes pa je to le še ena podrtija 😎. Tu je križišče treh kolovozov; grem po srednjem kraku in zelo kmalu zavijem levo na greben (možic) in po njem nekaj minut, nato pa desno med dvema macesnoma in dalje prečno proti desni. Steza se malce dviga in spušča, ves čas je dobro sledljiva. Ko prečkam drugo kamnito plazovino krene steza levo navzgor, a že kmalu spet zavije desno in preči. Bil sem v pričakovanju nečesa zelo lepega, in ja, kmalu sem zagledal Račka vrata 😍 😀. Juhej, juhej!  Spustil sem se na drugo, sončno stran in si jih ogledal še od tam. Krasno, res 😍 nekaj pavze, nato pa sledim stezi na spodnji rob vrat in se lotim prečenja oboka. Začetni del je nekoliko bolj strm, višje pa je položnejše. Prečenje Račkih vrat je izpostavljeno, potrebno je biti previden. Razgled z vrha je odličen. Sestopim na drugo stran do manjšega sedla za vrati, se povzpnem nekaj 10 metrov navzgor, nato pa zavijem levo po lažji varianti nadaljevanja. Prečim skozi gozd in preko melišča do dobro vidne gredine in se po njej vzpenjam. Vzpon je strm, a kakšnega plezanja tu ni. Sledim stezici in po kakih 15 minutah stojim na razgledni točki, nad mano je Pomol pod Raduho. Spet se odločim za lažjo varianto, zato sledim poseki okoli pomola (težja varianta gre direktno po grebenu). Prečim pobočja vse do manjše grape in se po njej vzpenjam. Ko dosežem greben je čas za počitek. Nadaljujem prečno po desni strani in nato splezam levo nazaj na greben. Sledim posekam in zmerno strmo pobočje me popelje stopnjo višje na grebenu, kjer se mi odpre čudovit pogled naokoli 😍 bil sem brez besed, kar se ne zgodi prav pogosto hehe 😎😂 počasi nadaljujem po grebenu ali tik ob njem, smer je jasna. Uživam v poplezavanju čez krajše skalne bloke. Še nekaj malega ruševja me loči do zadnjega nekoliko strmejšega vzpona in kmalu splezam do roba, kjer je konec grebena. Bil sem vesel zaradi tako lepega vzpona in hkrati žalosten, da je tako luštnega terena že konec 😀. Čez pas ruševja stopim na trave in dosežem markirano pot, ki ji sledim do vrha Raduhe (2062 m), ki ima kar nekaj obiska, kar je razumljivo glede na dan. Hitro se vrnem nazaj in si vzamem nekaj počitka v bližini Malega Rta, kjer je več miru 😎. Res sem bil navdušen nad tem vzponom, zagotovo se še vrnem sem 😀. Po pavzi sestopim po markirani poti do pl. Arta in naprej desno v smeri Rogovilca. Sprva po cesti, nato po stezi, na poti je nekaj podrtega drevja. Kmalu se začne pot strmo spuščati do ostrega desnega ovinka, kjer začne prečiti strma in izpostavljena pobočja. Sem že malce pozabil, kako zanimiv (beri ozek in izpostavljen) je ta del poti 😎. Še nekaj strmega spusta in sem na kolovozu, ki mu sledim do kmetije Račnik, kjer sem sklenil krog. Do izhodišča ni bilo več daleč. Nazaj grede sem imel še en postanek, da sem pospremil vzhod (skoraj) polne lune 😍, ki je tudi zanimivo doživetje. To turo bi vsekakor priporočal tistemu, ki ji je kos 😀

Razmere: stezica do Račkih vrat in naprej proti Raduhi je zdaj bolj zdaj manj sledljiva, tu in tam sem se malce iskal, a brez večjih težav. Tudi prehodi med rušjem so narejeni (prežagane veje). Na več mestih je treba poplezati, večinoma I. stopnje, kakšno mesto morda celo malce več. Treba pa je vedeti, da to velja za opisano smer, ki je glede na najdene opise najlažja. Obstajajo tudi precej težje variante. Prečenje Račkih vrat je izpostavljeno, enako velja tudi za več mest zgoraj. 

Jutranje "scene"

Luna zahaja

Razgled na pogorje Olševe z izhodišča

Grem levo na kolovoz čez travnik, desno markirana pot proti Raduhi

Na gozdnem hrbtu

Nekdanji pastirski stan

Tu vmes steza zavije desno in začne prečiti

Ena izmed plazovin ob poti, pogled navzdol

So mi v pomoč

Račka vrata 😍

Pogled skozi na drugo stran

Pa še pogled z druge strani

Začetni strm vzpon na obok vrat

Izpostavljeno po oboku vrat

Možic na najvišji točki

Nadaljujem prečno do te gredine in po njej navzgor

Nadaljevanje do roba pod Pomolom

Po grebenu je bolj zahtevno

Jaz pa krenem naokoli skozi rušje

Pogled navzdol

Vzpon po grapi proti grebenu

Že višje gori na grebenu

Ta pogled 😍 ves čas sem sledil prehodom do roba pobočja

Tudi nekaj malega objemanja z rušjem je, a nič hujšega

Ciljno poplezavanje proti...

... vrhu grebena. Pogled navzdol na prehojen/preplezan greben. Krasno 😍

Še tu čez, zadaj že trave, kjer pride markirana pot.

Vrh Raduhe 😍

Vidi se delček vseh treh naših Alp, tudi Triglav

Cvetica lepotica ob poti

Obiska ni manjkalo

Pogled z Malega Rta (?) ali tu nekje proti Raduhi

Planina Arta

Del poti po kolovozu

Razgled z ene izmed razglednih točk

Nekaj jesenskih barv v strminah Raduhe 😍

Tu se začne ozek in izpostavljen del poti

Sem bil presenečen nad slikovitostjo terena

Pri Račniku, tu sklenem krog

Še čez "cigu must" grem 😂

Sonce zahaja

Barve sončnega zahoda. Težko čakam, da me na drugi strani pogleda...

... prijateljica luna 😍 trenutki za dušo.

Kalški greben (2224 m) po zahodnem grebenu - 1.11.2024

Začela sva na parkirišču pod kmetijo Suhadolnik. Cesta je mestoma še kar "poskočna" 😂, za nižje avte zna biti problem. S parkirišča sva krenila po cesti v južni smeri. Po 15 minutah, v bolj ostrem levem ovinku, sva zavila levo navzgor po kolovozu. Nekaj časa sva mu sledila, nakar je zavil desno in se končal na robu travnika (kakih 100 metrov naprej na travniku je manjša stavba). Zavila sva levo navzgor po gozdnem brezpotju v smeri grebena. Tu in tam je bilo slutiti ostanek stezice ali pa živalske stečine. Grebenu slediva do nove vlake, jo prečiva in iščeva prehod naprej. Od grebena se ne oddaljujeva preveč, razen tam, kjer je bilo vse gosto zaraščeno. Višje prečiva še vlako ali dve. Lahke poti je kmalu konec, pojavljati se začnejo skalnati skoki, ki jih preplezava ali obideva (mesta do II). Poplezavava levo in desno, ves čas v območju grebena. Nad nama se vidi potek grebena, zelo jasno pa se vidi tudi, da bo nekaj borbe z zeleno nadlogo (beri rušjem) 😂. In res, kaj kmalu se nad nama zapira, levo in desno je bolj ali manj samo rušje. Malce desno od grebena najdeva skalnati skok, ki je obetal prehod naprej. Skok je bil kar zahteven (II, zadnji del morda celo več, izpostavljeno in strmo). Zatem pa ni bilo druge, kot da sva "zajadrala" v rušje. Bilo je tisto, najbolj zoprno, zelo dolge in redke veje, teren pa precej strm. Kakih 50 metrov sva se dobesedno vlekla po rušju - tu sva verjetno zgrešila idealno smer vzpona 😎, nakar prideva spet do skoka, nato pa nekaj pavze 😀. Čudovit dan je bil drugače, odličen za vlečenje po rušju 😂. Ko si oddahneva nadaljujeva po bolj prijaznem terenu, rušje je bilo tu še mlado in lahko prehodno. Drživa se grebena in rušja je vse manj, skal pa vse več, juhej! 😀 Do vrha naju je čakalo približno 250 višinskih metrov zelo prijetnega, a tudi zahtevnega in mestoma izpostavljenega plezanja II. težavnostne stopnje. Čisti užitek, res 😍 tako grebensko poplezavanje je res super. Tu in tam iščeva prehode tudi ob grebenu. Do vršnega pobočja ni bilo več daleč. Ko prispeva nanj zavijeva levo in v nekaj minutah sva dosegla Kalški greben (2224 m). Razgled je bil 😍, midva pa zelo zadovoljna s pristopom. Po daljši pavzi sestopiva v smeri Kalške gore. Na poti je nekaj zahtevnejših mest, najzahtevnejši je približno 10 metrski zelo strm prag, ki pa je dobro zavarovan. V 15 minutah sva na Kalški gori (2047 m). Po pavzi sestopiva po mestoma zahtevni in markirani poti proti Cojzovi koči na Kokrskem sedlu. Da pa te dogodivščine ne bi bilo prehitro konec 😎 tik ob koči zavijeva levo in poiščeva začetek stare poti (videl sem tudi poimenovanji Nemška in lovska pot). Sprva pot preči pobočja, nato se tudi malce povzpne. Stezi se da slediti, najslabše je pri prečenju kakšne grape oz. šodra, kjer sile narave naredijo svoje. Mestoma zahtevna pot naju pripelje do roba, kjer se teren obrne navzdol. V spustu še naprej prečiva pobočja. Ko se približava gruščnati grapi je pomembno orientacijsko mesto; ena steza pelje naprej čez rob navzdol, prava pot pa tu zavije levo na trave (manjši možic) in se počasi spušča proti grapi. Prečiva grapo in nadaljujeva. Še  naprej se prečno spuščava, nakar sledi bolj strm sestop do obsežnih prodišč, kjer je konec zahtevnega terena. Po pavzi nadaljujeva po ali ob skalovju navzdol. Plazovi oz. podori so tu spremenili pokrajino, poti ne uspeva več najti. Sestopava po vlaki ali naravnost navzdol po šodru vse do markirane poti, ki jo doseževa na ravnici Suhi dol. Nadaljnji sestop proti izhodišču je ena sama žalost - polomljeno drevje, kupi skalovja sredi gozda, globoke grape in še in še 😢 ko se mrači doseževa izhodišče, vesela in zadovoljna nad tem, kako zanimivo dogodivščino sva doživela danes 😀. 

Razmere: gre za bolj ali manj brezpoten vzpon. Spodnji del je lahek, nato sledi poplezavanje in iskanje prehodov med rušjem, zgornji del pa je luštno poplezavanje, večinoma II. stopnje 😀. Markiran del poti je brez posebnosti, stara pot pa je opuščena, a še dokaj dobro sledljiva, tu in tam zahtevna in s kakšno orientacijsko zanko. Spodnji del je trenutno v slabem stanju in težko bo kaj bolje. 

Zahvaljujem se Gašperju za tole turo, pravo hribovsko avanturo 😀

Jutranji razgled na ono stran (Cjanovca in tak naprej)

Po kolovozu navzgor

Pogled naprej na greben, ki naju je čakal

Masiv Kočne in Grintovec

Razgledna točka na grebenu

Krajši skalnati skoki na poti

Prihaja rušje, juhej!

Strm skalnati skok vsaj II. stopnje

Zelena nadloga, zeleni pekel, ali preprosto rušje 😂

Pogled nazaj na že prehojen greben

Ko sva prišla v skale, je bilo to povsem nekaj drugega

Po tem grebenu sva plezala 😍

Pogled z roba grebena nazaj vse do izhodišča

Krasen razgled naokoli

Kamniško Savinjske Alpe

Proti Zasavskim gričkom

Zelo strm in zavarovan prag

Kalški greben s Kalške gore

Sestop proti Kokrskem sedlu

Cojzova koča

Začetek stare poti tik ob koči

Tudi nekoliko navzgor še gre

Rahlo sitno prečenje strmega terena

Obledela pika in možic ob poti

Skalovje v eni izmed grap

Večkrat je bila steza odnešena

Zadnji zahtevni del, pogled nazaj

Gozd, melišče, kaj tretjega?

😢

Večerni pogled na ožarjeni Kalški greben 😍

Hvaležen za tako lep dan in doživetje 😀