PrimožGrahelj's blog: Nočna tura po vrhovih okoli Krvavca

Tako, kot ima noč svojo moč, ima tudi nočna tura malce poseben čar 😀.
Začela sva okoli 23.ure zvečer s parkirišča pod planino Jezerca. Usmeriva se po markirani poti proti Domu na Krvavcu. Tu je še bilo prisotnih nekaj ljudi, ki so uživali v objemu narave, naprej pa sva bila sama vse do jutra. Ko prideva do makadamske ceste, kjer je pozimi smučišče, se vzpenjava po njej. Zadnji tlakovan del vzpona je nekoliko bolj strm, ampak ob vsem žlabodranju (govorjenju) 😂 vse to hitreje mine. Lunca nama sije, midva pa se razgledujeva na morje lučk in uživava v prijetnem ambientu. No, da ne bi bilo že kičasto, je skrbel vetrič, ki naju je še dodatno hladil ob že tako dokaj hladni noči. Z vrha Velikega Zvoha (1971 m) nadaljujeva po grebenu Ježa, ki ima nekaj bolj zahtevnih mest, še najbolj pa strm spust proti skalnati grapi in vzpon po njej ob pomoči jeklenice. Težav nimava, razgledni poti pa slediva vse do Vrha Korena (1999 m), od tam pa se spustiva navzdol proti Škrbini. Vzpon nadaljujeva po prijetni poti proti Kalškemu grebenu (2224 m). Ta pot je res prav en prijeten visokogorski potep 😀 vmes zmotiva še trop ovac pri počitku 😎 vršni vzpon je skalnat in gre ob grebenu, tako, da naju veter spet spremlja vse do vpisne skrinjice na vrhu. Poiščeva si nekaj zavetja na vzhodni strani, ampak ja, prav dolgo se ne ustavljava, saj naju oba hladi. 5 stopinj + nekaj vetra je kar frišno za drugo polovico julija 😎 sestopiva po poti vzpona vse do Škrbine, se povzpneva nazaj do pod Vrha Korena, nato pa nadaljujeva po poti proti Kompoteli (1989 m). V igri senc in teme deluje, kot da je kar daleč do tja, pa ni tako hudo 😎 sprva malce navzdol, nato pa se vzpenjava po travah vse do vrha. Proti vzhodu se nebo že barva v jutranje odtenke 😍 všeč mi je ta jutranja svetloba. Ugasneva luč in sestopiva po travah vse do križišča, kjer zavijeva levo v smeri Košutne (1974 m). Do njenega vrha ni prav daleč. Nekaj metrov pod vrhom poiščeva nekaj zavetja pred vetrom in se pripraviva na šov narave 😍 kakih 5 minut in sonce je že vzšlo. Odlično sva splanirala to časovnico 😀 nekaj časa uživava tu, se razgledujeva, nato pa sestopiva po drugi poti proti planini Košutna, od tam pa naprej desno po mestoma zavarovani poti do planine Koren. V nadaljevanju se spuščava in tudi malce vzpenjava vmes, da se nama preveč ne spi hehe 😂 srečujeva kar nekaj ljudi. Še več jih je pri smučišču in na parkirišču, kjer je še bilo nekaj malega sonca, je pa bilo na nebu vse več oblakov. Dobro sva tole izpeljala 😀

Razmere: na poti ni bilo posebnosti. Vmes je nekaj zahtevnejših mest z jeklenicami.

Zahvaljujem se Renati za družbo na tej nočni turi 😀