PrimožGrahelj's blog: Bivak Luca Vuerich na Špiku nad Nosom oziroma Foronon del Buinz (2531 m)

Že nekaj časa sem imel v mislih to dogodivščino in tokrat se je vse skupaj lepo poklopilo 😀.
Tako sem v nedeljo ob 16.uri začel s Pecola, kamor se rad vračam. Povsem brez skrbi ni šlo, predvsem sem imel v glavi kakšno morebitno nevihto ali pa polno zaseden bivak 😎 po znani poti mimo koče Brazza nadaljujem v smeri Cime di Terrarossa (Špika Hude police). Bilo je pretežno oblačno, kar mi je šlo kar na roke, se je pa čutilo, da je soparno. Pot se vzpenja v ključih levo desno in to kar nekaj časa. Vmes poslušam petje ptic in žvižganje svizcev, seveda pa me vsake toliko pozdravi kak kozorog. Z vsakim rečem kakšno besedo, nato pa nadaljujem. Krasne živali so to, res 😍 ko sem že kar blizu prej omenjenega vrha se desno odcepi pot Ceria Merlone v smeri bivaka. Tu tudi sam skrenem nanjo in prečim pobočja. Končno mi je uspelo tudi videti svizca, ne pa ga samo slišati 😍 oh te zanimive živali 😀 bližam se škrbini nad Tratico, kjer postane pot zahtevnejša. Ob pomoči jeklenic se vzpenjam na južno stran gore in naprej po skalovju navzgor. Brez večjih težav dosežem polico, po kateri prečim nekaj časa, nakar se povzpnem na sam greben in v kratkem dosežem Bivak Luce Vuericha na Špiku nad Nosom (2531 m), od koder proti meni pogledujejo štiri glave 😂😎 hitro smo se ujeli na isti frekvenci 😀 šlo je za dva mlada para, po eden iz Češke in Italije, torej 5 ljudi, ki smo imeli namen spati v bivaku. Večer, ki smo ga preživeli skupaj je bil prav prijeten 😀 kljub dokaj oblačnemu vremenu nas je okoli 21.ure obsijala skoraj polna luna 😍 pa ne samo to... Občasno je severno in tudi južno od nas zagrmelo, medtem, ko smo mi imeli mir pred tem. Kozorogi so nam pozirali, mi pa smo uživali ob slikanju in smehu. Večer se je prevesil v noč, ki je bila zame... no ja, slabo prespana 😎😎 večkrat so kozorogi praskali po pesku, tudi sicer pa je bila glava preveč polna vsega, da bi lahko ornk zaspal. Pa nič zato. Ob 4ih zjutraj sem vstal, da bi videl zahod lune, pa je bilo še vedno dokaj oblačno, tako, da nisem nič videl, sem pa vseeno užival v jutranjem miru, tihoti in razgledih 😀 bilo je 11 stopinj in nekaj malega vetra. Počasi so capljali iz bivaka še ostali, jaz pa sem medtem samo sedel in užival. Vse več barv je bilo in počasi je bil čas za šov narave 😀 je pa sonce vzšlo direktno iz za Viša, tako, da smo morali čakati malce dlje. Smo ga pa dočakali, to pa 😀 nekaj časa sem še užival tam gori, nato pa sem se poslovil od ostalih in začel s sestopom po poti vzpona. Večjih težav ni bilo, na Pecol pridem malce po 8.uri. Še pred največjo vročino sem bil doma, hvaležen za to dogodivščino in tudi za vse ostale v teh dneh 😍

Razmere: na poti ni bilo posebnosti.