PrimožGrahelj's blog: Zabrložnica, Turni (1635 m), Matkovo okno (1749 m) in do Koče na Klemenči jami (1208 m)

Ob prebujanju dneva sem se spustil od Koče na Grohatu mimo kmetije Bukovnik do Spodnjega Slemena, od tam pa sem se z avtom zapeljal do parkirišča blizu planšarije Logarski kot. Čez cesto začnem svoj potep. Po nekaj 10 metrih (pri klopci) že zavijem levo na neoznačeno stezo, ki se vzpenja skozi gozd. Kmalu sem na vlaki, ki ji sledim, na naslednjem križišču pa zavijem desno po naslednji vlaki do njenega konca, kjer spet ujamem stezico, ki se v ključih vzpenja skozi gozd. Višje prečim desno in kmalu dosežem Okno v Luknji. Še naprej se vzpenjam skozi gozd, tu in tam je bilo nekaj podrtih dreves. Višje se pot usmeri malce navzdol, pred mano pa se odpre čistina. "Tu bo Zabrložnica", si rečem. In res, na desni je lovska koča, kjer si vzamem čas za počitek. Sprva sem še razmišljal, da bi probal iti proti Savinjeku, ampak si premislim in pustim za drugič. Namesto tega sledim stezici ob robu gozda, višje pa med rušjem in travami. Lep svet, je pa bilo še kar vlažno in drseče. Vzpenjam se proti manjšemu sedlu, a še pred njim zavijem levo in se vzpenjam čez dokaj strm in vlažen teren navzgor. Ena stezica gre levo in nato proti grebenu (vlažno, spolzko, zahtevno), jaz pa se povzpnem na drugo, sončno stran in sledim stezici po tej strani. Sprva skozi posekano ruševje, nato pa po mestoma skalnatem terenu do grebena, kjer me čaka slabih 10 metrov visok skok, ki ga moram preplezati (kar zahtevno, predvsem pa malce vlažno). Od tu naprej je do vrha Turnov (1635 m) prav blizu. Razgled je 😍 itak. Tu okoli Logarske doline res je kaj za videti 😀 Počasi in previdno sestopim po poti pristopa in se povzpnem na prej omenjeno sedlo, kjer zavijem desno (naprej se gre proti Okrešlju, moja smer sestopa). Sprva se vzpenjam skozi redek gozd, malce višje pa desno navzgor dokaj strmo po travnatem terenu. Sledi nekaj prečenja v levo, nato pa pri možicu desno spet med trave proti robu pobočja. Stezi se da slediti, tu in tam je treba malce bolj pogledati. Nekaj časa se še vzpenjam, nato pa sledi krajši spust desno okoli roba, od tam do Matkovega okna pa ni več daleč. Lepo, ni kaj za dodati 😀 malce pavze, nato pa sestop do sedla in dalje po stezi proti Okrešlju. Malce po travah, malce po gozdu, pa čez kakšno grapo me vodi steza. V rahlem spustu prečim pobočja v jugo-zahodni smeri. Proti koncu me čaka en krajši vzpon, nato pa spust skozi gozd do struge, za katero že slišim ljudi. Ja, pot na Okrešelj je blizu, obiska pa je tu kar precej. Lepa nedelja vabi 😀 pri koči GRS, kjer je malce več miru, si vzamem nekaj pavze, nato pa sestopim po markirani poti do slapu Rinka, ki je vse prej kot vodnata 😎 spustim se do parkirišča in nato sledim sprehajalni poti po Logarski dolini. V kakih 20 minutah sem nazaj na izhodišču. Malce počivam, na novo pakiram in se nato zapeljem do Doma Planincev, kjer začnem z vzponom proti Koči na Klemenči jami. Pot je lepo speljana, mestoma malce zahtevna. Ko se gozd zredči sem že na jasi pod kočo. Oskrbnik me že čaka 😀 malce okrepčila, debate in nato dokaj umirjen večer vse do spanja.

Razmere: vzpon proti Turnom in Matkovemu oknu je mestoma bolj zahteven in strm, še najbolj skok pod Turni (morda se ga lahko tudi obvozi, to ne vem). Tudi do Okrešlja nisem imel kakih težav. Steze so dovolj dobro vidne in shojene. Na markiranem delu poti ni bilo težav.