PrimožGrahelj's blog: Po grebenih in vrhovih nad Begunjami

Začel sem v Begnah 😂😎 (Begunje na Gorenjskem). Od Krpina sledim cesti proti Svetemu Petru, a jo kmalu zapustim desno v smeri Gradu Kamen po Lambergovi poti. Sledim cesti, višje pa poti kakih 15 minut, dokler se v levo ne odcepi stezica, ki se hitro postavi navkreber. Dokaj strm vzpon je pred mano, stezica je lepo speljana. Med listjem se tu in tam malce izgubi, a nisem imel težav. Višje v manjšem grabnu zavijem desno in se povzpnem na greben, kjer zavijem desno do roba in tam se mi odpre pogled na kraje pod menoj. Vrnem se nazaj in nadaljujem po grebenu v severo-zahodni smeri. Brez večjih težav dosežem Mali vrh (988 m). Od tu naprej postane teren mestoma bolj strm, skalnat in tudi zahteven na trenutke. Stezica se spušča, pa spet vzpenja, večinoma se drži grebena ali tik pod njim. Mimo Brloga nadaljujem naprej po grebenu. Prehodi so zanimivi, greben pa prav simpatičen in prijeten za potepanje 😀 v nadaljevanju gremo preko Vrha Velikih Gač (1053 m) in še naprej sledim stezici... Če se kje "glavna" steza preveč oddalji od grebena, si poiščem kar grebensko varianto 😀. Brez večjih vzponov in spustov dosežem Jamarski vrh (1051 m), kjer postanem pozoren na kakšno stezico v desno. Kaj kmalu jo najdem in ji sledim. Spuščam se po travah do manjšega sedla, preplašim trop gamsov, nato pa se povzpnem na Ovčenike (1054 m). Tu si vzamem nekaj več pavze, da se odpočijem in okrepčam. Dan je bil topel in prijeten, kar vabil je v objem narave 😍 po isti smeri se vrnem nazaj do grebena in mu sledim naprej v severni smeri. Slabša vlaka gre v levo, jaz pa krenem desno ob grebenu in sledim skromni stezici navzgor do Tolstega vrha (1225 m). Na nasprotni strani se počasi spuščam do gozdne ceste in hitro sem pri Tomčevi koči na Poljški planini. Vrnem se nazaj pod Tolsti vrh in sledim markirani poti v smeri Svetega Petra in Begunj. Kakih 10 minut, nato pa ujamem stezico v desno, ki me vodi po širokem gozdnatem slemenu na bližnji vrh Rovt (1185 m). Nadaljujem na drugo stran, da spet ujamem markacije. Spustim se do sedla Kališča, vmes pa opazujem drevesa zanivih oblik in nasploh lepote, ki jih srečujem ob poti. Spet sledi vzpon do mesta, kjer stopim na cesto. Tu zavijem rahlo desno in se vzpenjam po široki in položni poti, ki se višje zoži in postane bolj strma. Hitro sem na Smokuškem vrhu (1122 m), kjer spet malce počivam in se razgledujem. Pogled naokoli je čudovit 😍. Vrnem se nazaj do ceste, od tam pa poiščem na drugi strani gozdno vlako, ki me vodi v vzhodni smeri. Ker me pelje pod pobočjem jo kmalu zapustim in se dvignem do grebena, ki mu sledim do vrha Pleče (1131 m). Tako prijetno je, da se spet vsedem in vpijam vase tole tihoto. Vse je mirno, le moje misli ne povsem 😎. Poslušam ptičje petje in si mislim, kako hvaležen sem, da sem danes tukaj. Spustim se nazaj na markirano pot in ji sledim levo. Počasi se spuščam, najprej mimo lovske, nato pa še mimo Sankaške koče in dalje vse do Svetega Petra. Malce se razgledam, nato pa sestopim po široki poti proti izhodišču. Imel sem čas in voljo, zato spodaj še enkrat zavijem na Lambergovo pot in ji sledim kot zjutraj in še naprej. Mimo zanimivih pesmi, ki govorijo o drevesni vrsti, na katero so obešeni, se počasi bližam gradu Kamen. A še pred tem grem mimo Zijalke, kjer so mladci plezalci trenirali drytooling (plezanje s cepinoma in derezami po skali). Dobro jim je šlo 😀 ambient je tu res odpičen. Nadaljujem naprej do gradu, si ga dobro ogledam in se spustim mimo podrtih dreves spodaj do ceste. Sledim ji nekaj 100 metrov, nato pa grem dvakrat desno, da pridem do kolovozne poti tik nad vasjo. Sledim ji prečno in po 15 minutah se združim spet z Lambergovo potjo. Sestopim do avta. Za danes bo dovolj 😀.

Razmere: snega ni bilo. Greben je mestoma zahteven, kamnit, steza pa večkrat bolj strma. Tu in tam se kakšna stezica malce izgublja, vendar večjih težav z orientacijo nisem imel. Prijeten potep, kjer je kaj za videti.