Sezona nočnih tur je odprta! 😂
Začela sva malo pred polnočjo na koncu ceste v dolini Kot. Cesta je v dobrem stanju. Sledila sva markirani poti, jo vmes tudi malce zgrešila 😂, a se hitro našla. Po pobočju na levi strani se začne pot nekoliko strmeje vzpenjati skozi gozd. Višje je v pomoč tudi nekaj varoval. Kmalu sva pri studencu, ki pa (začuda) komaj kaj kaplja. Nadaljujeva vzpon med grmičevjem še nekaj časa, nato pa se odpre. Ob zanimivih debatah vzpon hitro mineva in tudi kakšne posebne utrujenosti ni bilo. Jasno nebo in prijetna temperatura vabita, da za trenutek utihneva in zapreva luči. Kakšna milina, res! 😍 prijetni trenutki v čisti tišini, kar pri nama ni pogosto 😂 nadaljujeva z vzponom po vse bolj skalnatem svetu. Mimo debelega kamna se še naprej vzpenjava vse do roba pobočja, kjer se teren položi. Nadaljejeva prečno navzgor po zanimivih prehodih med skalami. Še nekaj vzpona naju loči do Doma Valetntina Staniča, kjer stopiva v kočo in si malce oddahneva. Zatem nadaljujeva v smeri Kredarice. Počasi se sveti, baterije kmalu ne potrebujeva več. Prečiva melišče in na njegovem koncu zavijeva levo strmo po šodru navzgor. Lažje reči, kot storiti 😂. Še dobro, da je do grebena blizu. Zavijeva levo in v nekaj minutah doseževa Rž (2538 m). Zaenkrat imava še kaj za videti naokoli, a "grozeči" oblaki z juga pritiskajo in počasi se začne megliti okoli naju. Nekako sva slutila, kaj sledi, čeprav sva mislila na najbolje. Niti ni bilo tako mrzlo (9 stopinj), a je veter naredil svoje, tako da je bilo kar zimsko. Še dobro, da sva imela topla oblačila. Nekaj časa sva čakala na vrhu v upanju, a so bile megle bolj vztrajne, tako, da sva kmalu začela s sestopom po isti poti do koče, kjer sva se malce okrepčala. Sledil je sestop po isti poti proti izhodišču. Megle se niso vdale, prve sončne žarke sva dobila šele v dolini. Bila sva nekoliko utrujena, zato se nama je pot tudi malce vlekla, a nama je vseeno dobro šlo. Brez večjih težav sva prišla do parkirišča v dolini. Kljub megli na vrhu je bila to zanimiva in lepa dogodivščina, s katere sva lahko oba nekaj odnesla 😀
Razmere: na poti je še nekaj snežišč, ki so položna in nama niso delala težav. Zadnji del vzpona na Rž ni markiran, a je stezica dobro vidna, v pomoč so tudi možici.
Zahvaljujem se Renati za družbo na tej turi 😀
|
Komaj je kaj kapljalo
|
|
Vse bolj skalnato
|
|
Dom Valentina Staniča v temi
|
|
Pogled proti "špičasti" Rjavini
|
|
Malce zoprn vzpon po šodru do grebena
|
|
Razor, Škrlatica (in še mnogo drugega)
|
|
Na vrhu Rži
|
|
Počasi se zagrinja
|
|
Res sva na Rži 😀
|
|
Kredarica, Triglav že v oblakih
|
|
Že v sestopu proti koči
|
|
Razor, Jalovec, Mangart in sosedje so imeli nekaj sonca
|
|
Vrbanova špica
|
|
Pogled proti dolini Kot, levo "ladja"
|
|
Tudi v Karavankah ni bilo nič kaj bolje
|
|
Proti najvišji Mlinarici. Vidi se tudi prehod PP po polici
|
|
Debeli kamen
|
|
Pod skalnim skokom PP v smeri Luknje peči še veliko snežišče
|
|
Zelo prijetna pot po dolini
|
|
Tam gori sva prej hodila
|
Lepa tura in super slike!Lepo se imej in pazi nase.
OdgovoriIzbrišiHvala :)
Izbriši