PrimožGrahelj's blog: Gori, doli, naokoli nad Erjavčevim rovtom

V nedeljo zjutraj štartava v Erjavčevem rovtu. Kreneva desno čez vodo (levo Kepa) in naprej po cesti, ki se višje spremeni v stezo. Po kakih 20 minutah naju možic povede levo strmo navzgor in nato prečno vse do ceste, ki vodi proti planini Dovška Rožca. Tu zavijeva desno in se povzpneva na bližnji vrh, to je Bela Peč (1460 m), kjer naju preseneti fantastičen razgled na okolico 😍. Nekaj pavze in razgledovanja, nato pa sestopiva nazaj po isti stezi in nadaljujeva po markirani poti. Nekaj časa se vzpenjava skozi gozd, ko pa se je teren povsem odprl pa sva bila pri prej omenjeni planini. Nadaljujeva po travah navzgor in kar hitro doseževa greben ter vrh Dovške Babe (1892 m). Sestopiva po stezi desno navzdol in se spuščava do manjšega sedla, kjer (prehitro) zavijeva levo po stezici, ki se konča sredi rušja. Juhej 😁. Kakih 20 metrov nižje opaziva pravo stezo, zato se spustiva do nje in ji slediva do križa na vrhu Koprivnjaka (1754 m). Po pavzi se vrneva na mejni greben in po kratkem vzponu doseževa Hruški vrh (1776 m), pod katerim gre karavanški tunel. Po prečni poti se vrneva na planino Dovška Rožca, nato pa slediva slabo markirani stezi proti sedlu Mlinca. Tu imava še nekaj pavze, preden se začne najbolj zanimiv del ture 😃😎 Tik za sedlom zapustiva pot in se usmeriva ob ograji in mejnih kamnih navzgor. Hodiva po poseki, strmina je sprva še zmerna, potem pa je vse bolj strmo. Višje se poseka zoži na nekaj metrov širine. Tu in tam se lahko sluti, da nisva prva, ki sva grizla kolena tu gori 😃. Ko se poseka konča se teren odpre, nadaljujeva bolj ali manj naravnost navzgor, iščeva si najboljše prehode v tej strmini in prav vesela sva, ko prideva do grebena, ki ga doseževa tik ob Lepi Plevelnici (1955 m). Nadaljujeva po grebenu levo. Sprva je še dokaj lahko prehoden, a za robom naju čakajo strme in krušljive pečine, ki jih preplezava (I. stopnja); bolj varno je te pečine obiti s spodnje strani, to pa prinese cca. 20 dodatnih metrov vzpona in spusta. Slediva sledem stezice ob grebenu in med rušjem. Preko nekaj manjših vršičev doseževa Visoki Kurjek (1971 m). Juhej 😀, zanimiv (skoraj) brezpotni vzpon je tole. Do Lepe Plevelnice se vrneva po isti smeri z izjemo prej omenjenih pečin, ki jih obhodiva. Brez posebnih težav sestopiva do poseke in ji slediva navzdol. Privoščiva si še nekaj pavze, nato pa nadaljujeva do markirane poti, kjer zavijeva desno do križišča za Kepo, od tam pa se usmeriva navzdol. Mimo lovske koče na Brvogih sestopiva do izhodišča, kjer srečava prijazna domačina, s katerima se hitro zapletem v zanimive pogovore 😀. Brez težav bi lahko klepetali še celo popoldne...

Razmere: hodila sva tako po markiranih kot nemarkiranih poteh.
Vzpon na Lepo Plevelnico je strm, greben do Visokega Kurjeka pa mestoma krušljiv in zahteven. Prave poti tu ni, a z orientacijo nisva imela kakšnih težav.

Zahvaljujem se Simonu za družbo na tej turi 😀