V ponedeljek zjutraj sem štartal pri planini Waltschinger nad Mokrinami (Nassfeld, Pramolo). Sledil sem markirani poti proti sedlu Kuhweger Torl med vrhovoma Kammleiten in Gartnerkofel. Tam sem zavil desno in začel vzpon po zahodnem grebenu. Smer je označena z rdečimi pikami in črtami. Spodnji del je zahteven, vmes so skalnati skoki I. stopnje, kakšen pa je morda še zahtevnejši. Srednji del je lažji, hodil sem večinoma med travami. Zgornji del je spet zahtevnejši, spet sem plezal krajše skoke. Ko so težave za mano sem hitro dosegel vrh Gartnerkofla (Krniških skal - 2195 m). Razgled je bil fantastičen: videl sem veliko slovenskih hribov, pa Ture proti severu, Karnijce in tudi nekaj Dolomitov 😍. Sestopil sem po običajni poti kakih 20 minut, nato pa sem zavil levo do začetka plezalne poti Däumling. Nad seboj sem že lahko opazoval predhodnika, ki je prečil tako imenovani nepalski most. Najprej je kratek spust, nato pa po šodru do prve viseče jeklenice. Tu se zares začne... 😀 ta jeklenica je močno zibajoča, enako velja za ostali dve, ki sta za varovanje in držanje. Ne spomnim se, kdaj sem nazadnje tako plesal in se zibal sem ter tja 😎 iskreno rečeno, je bil to za psiho velik zalogaj, saj sem mestoma že visel povsem navzven. Tudi roke so trpele, a sem uspel brez neljubih dogodkov priti tu čez. Oddahnil sem si, ko sem bil čez 😀. Le kaj mi je bilo tega treba na dopustu?!? 😎😜 Sledili so (skoraj) navpični vzponi in izpostavljene prečnice s pomočjo majhnih skob čez steber Däumling. Kakšnih težav tu nisem imel, je pa vsekakor potrebno biti hladnokrven do globine pod nogami. Na vrhu si malce oddahnem, pred mano je nepalski most. Ta most je nekoliko bolj dodelan, manj zibajoč, a je precej dolg. Počasi in previdno, s čim manj sunkovitimi gibi. Tako ali tako ni šlo brez izraznega plesa hehe 😎😜. Psiha je tu spet rahlo trpela, a je bilo bolje kot spodaj. Vesel sem bil, ko sem bil čez to (ta del, najzahtevnejši, se lahko tudi obvozi in se od tega mostu naprej pleza). Nadaljujem spet strmo navzgor, pa spet kakšna izpostavljena prečnica, skratka, zanimiva plezalna pot 😀. Zgoraj sta še dve kratki prečenji po viseči jeklenici, tu težav ni bilo. Vrh ferate je blizu. Juhej! 😀 nekaj pavze, da si oddahnem, nato pa sestop do izhodišča.
To pa še ni bilo vse za danes. Spustil sem se nekaj kilometrov na italjansko stran do višine prb. 1300 m, točno do tam, kjer se odcepi stranska cesta in je tudi planinska tabla. Po malici se odpravim po cesti rahlo navzdol, nato pa sledim modro-oranžnim oznakam. Na robu travnika zavijem desno dokaj strmo navzgor po gozdni poti. Višje se teren odpre in kaj kmalu dosežem strm prehod, ki je zavarovan z lestvijo. Zgoraj se teren položi, stojim na škrbini Glome. Zavijem desno skozi lep gozdiček, višje pa po travah proti grebenu. Toplo je, zadnji del poti se mi kar malce vleče. Kmalu sem na vrhu Malvuerich Alto (1899 m). Malce se razgledujem in ja, imam kaj videti 😀. Spustim se po isti poti do ostrega levega ovinka, kjer zavijem desno in v dobrih 5 minutah po stezici dosežem še Malvuerich Basso (1813 m). Krasno, ni kaj dodati 😍. Vrnem se do križišča poti in sestopim po poti vzpona nazaj do izhodišča.
Kratka osvežitev, nato pa vožnja nazaj do prelepe gorenjske vasice, kjer bivam in se imam zelo lepo 😀.
Razmere: zahodni greben Krniških skal je zahteven, preplezati moramo kar nekaj mest I. stopnje, mestoma tudi več. Na težjih mestih je tudi sidrišče.
Plezalna pot Däumling ima uradno oceno (le) B/C, a ta ocena seveda ne upošteva psihe, ko plešemo po jeklenicah 😎😜. Prvi prehod čez visečo jeklenico je bil meni najhujši, saj se jeklenice res precej zibajo. Tudi nepalski most se mi je zdel zelo zahteven, a vseeno lažji kot tisti spodaj. Ostala dva mi nista bila problematična. Sicer pa lepa plezarija v dobri skali, navpičnice in prečnice pa ravno pravšnje za uživanje 😀. Plezalna pot ni za vrtoglave!
Na oba vrhova Malvuerich-a težav ni bilo, do Malvuerich Alto je steza vzorno markirana, na Basso pa markacij ni. Tudi prehod čez lestev ni pretirano zahteven, je pa ta del krušljiv.
|
Razgled z Gozda-Martuljka 😍
|
|
Pogled na Mokrine
|
|
😍 |
|
Skalnata Veliki Koritnik in Konjski Špik
|
|
Začetek poplezavanja proti Krniškim skalam
|
|
Luštno poplezavanje
|
|
Vmes tudi lažji deli
|
|
Lepo razčlenjeno skalovje
|
|
Gartnerkofel oz. Krniške skale
|
|
Proti Zahodnim Julijcem...
|
|
Proti Avstriji...
|
|
Lepotice 😍
|
|
Tabla na začetku poti. Naj ocena težavnosti ne zavede!
|
|
Predhodniki na nepalskem mostu
|
|
Zame psihično najtežji del - prvi prehod po plesoči jeklenici
|
|
Uživancija |
|
Izpostavljene prečke so zakon! 😁
|
|
Nepalski most
|
|
Kar zahtevno in dolgo. Most pleše, a ne tako kot spodnji
|
|
Pogled na most od zgoraj
|
|
I-haaa 😂😂
|
|
Zgornja dva mostova sta kratka in sladka
|
|
Počivališče na vrhu plezalne poti
|
|
Clusijevi svišči 😍
|
|
Planina Waltschinger |
|
Pogled na Krniške skale
|
|
Tu začnem drugi del ture
|
|
Pogled proti Malvuerich Alto
|
|
Vzorno markirano
|
|
Nekoliko težji prehod čez lestev
|
|
Škrbina Glome
|
|
Naravna zapornica
|
|
Krasna pot med travami
|
|
Breznjak, Bruka, Šinavc (in še kaj), desno del grebena Naborjetskih gora
|
|
Malvuerich Alto, zadaj greben Konjskega Špika
|
|
Desno spredaj je Malvuerich Basso
|
|
V naših srcih živiš še naprej 😍
|
|
Malvuerich Basso |
|
Pogled z Basso proti Alto 😂
|
Ni komentarjev:
Objavite komentar