PrimožGrahelj's blog: Nočni Triglav (2864 m)

Malo pred polnočjo se s Simonom odpraviva od konca ceste v Krmi navzgor po markirani poti. Prijetno hladno je. Vzpon si krajšava z zanimivimi debatami, ki jih kar ni konca. Hitro sva med rušjem, še višje gori pa doseževa Vrtačo. Nadaljujeva proti Malemu polju in v desno proti pl. Zgornja Krma. Nebo je jasno, tudi luna je že dovolj visoko, da nama sveti 😍 Zelo prijetno in mirno je. Nadaljujeva v smeri Kredarice. Ko se dvigneva čez rob na bolj planotast svet si vzameva nekaj minut za občudovanje lepot, katerim sva priča. Brez lajanja proti luni tudi tokrat ne gre 😂 😂 hehehe, pa čeprav ni polna. Dovolj je lunine svetlobe, da se lahko brez luči povzpneva čez šodrasto Kalvarijo in naprej po manjšem grebenu vse do Triglavskega doma na Kredarici, kjer imava malico. Kljub poletju se pozna, da je noč in da sva na 2500 metrih, saj ni ravno kakšne vročine 😂. Malo po 4. uri nadaljujeva proti Triglavu. Najprej malo navzdol, nato pa po šodru do stene. Od tu naprej je pot zgledno zavarovana, so pa skale zlizane od množice čevljev. Brez posebnih težav se vzpenjava navzgor v lažji svet vse do Malega Triglava (2725 m). Proti vzhodu se že svetlika; narava res ponuja čudovite barve, ko se dela nov sončen dan 😍. Nadaljujeva po mestoma zahtevnem grebenu in ob varovalih proti vrhu. Zadnji del sem šel kar težko, neprespanost je naredila svoje. Vseeno brez večjih težav doseževa vrh Triglava (2864 m) in se pripraviva na občudovanje sončnega vzhoda. Na vrhu nas je kljub zgodnji uri kar nekaj. Ko se začne šov narave se razvrščamo in slikamo med sabo, da ima vsak kako sliko zase. Kar nekaj dela smo si nakopali heheh, ampak nič zato. Bilo je lepo 😀 😍, čeprav je bilo preveč dogajanja, da bi se lahko povsem umiril ob občudovanju teh lepot. To pride drugič, na manj obljudeni lokaciji. Počasi se pripraviva za sestop. Sestopiva v družbi dveh mladenk. Spustimo se do Malega Triglava, kjer zavijemo desno proti Domu Planika. Tu se poslovimo; midva kreneva na rob, kjer imava nekaj pavze, nato pa se spustiva po šodru do Konjskega sedla, od tam pa navzdol proti pl. Zgornja Krma. Tu imava spet krajšo pavzo; oba sva utrujena in neprespana, a se odločiva, da nadaljujeva brez kakšnih daljših pavz proti dolini. Proti koncu se pot že kar vleče, noge pa se malce zatikajo. Ko prispeva do avta se odpeljeva do jezera Kreda, kjer se osveživa, nato pa sva se odpeljala proti domu. Kaj vse sva doživela v teh 12 urah! 😀

Razmere: na poti ni snega, tudi sicer so bile vse poti brez posebnosti.

Zahvaljujem se Simonu za družbo na tej nočni dogodivščini 😀.