Po pogorju jugo- vzhodno od Slavnika (1028 m) - 11.3.2020

Turo v te kraje sem si že ogledoval, potem pa je prišla objava na hribi.net, kjer je uporabnik "bagi" vse to lepo predstavil (hvala ti 😀) in tako sem dobil dodatno "brco", da to naredim. To pa je bil zadetek v polno! 😀
V sredo se zapeljem do zaselka Zagrad, od tu pa nadaljujem peš v smeri Ostriča (1056 m). Malce po cesti, višje pa po prijetni gozdni stezi. Ko se teren odpre se prikaže prej omenjeni vrh, do katerega ni več prav daleč. Malce pihlja, zato kar nadaljujem naprej. Pred menoj je zelo prijeten del poti skozi gozd; tako je lepo in mirno, sliši se le zvoke narave. Krasno je tu 😀. Kaj kmalu sem na razpotju, kjer zavijem desno in po skalah prilezem do Medvižice (1081 m). Ta vrh precej izstopa s svojo skalovitostjo. Nadaljujem po poti in hitro dosežem Glavičorko (1083 m), ki je najvišja točka dneva. Kratka pavza, nato pa se spuščam na drugo stran. Poti so zgledno markirane in urejene ter prav prijetno speljane. Spet se začnem vzpenjati in že stojim pod naslednjim vrhom, to je Mala Plešivica (953 m). Do temena se sprehodim med borovci in grmičevjem. Po kratki pavzi začnem s spustom mimo vodovoda (pozor na luknjo, če greš notri) proti Velikim vratom, kjer spet sledi vzpon. Sonce lepo greje, jaz pa brez težav dosežem Veliko Plešivico (908 m). Rahel vetrič poskrbi, da je ravno prav. Razgled je lep, a vidljivosti na daljše razdalje zaradi mrča vseeno ni. Vseeno se je dalo slutiti morje, Julijce, Kamniško- Savinjske Alpe in Snežnik s sosedi. Spustim se po grebenu na drugo stran in se držim bolj v levo, kjer se kmalu začne spust proti sedlu Mala vrata, kjer hodim tik ob žici. Škoda, da človeška neumnost kali to lepo okolje. Začnem se vzpenjati v smeri Slavnika. Po pol ure sem na cesti, kjer zavijem levo in se še naprej vzpenjam. Pobočje se odpira in že sem blizu vrha, a krenem mimo njega in sledim cesti. Kratek vzpon me pripelje na Grmado (1001 m), od tam pa se končno odpravim še na bližnji Slavnik (1028 m), kjer srečam nekaj ljudi. Tu malce bolj piha, zato se ne ustavljam. Da ne bi bil prehitro doma si malce podaljšam turo s sestopom v smeri vasi Skadanščina. Nižje hodim po cesti. Preden dosežem vas zavijem desno. Sprva hodim po cesti, nato po vlaki in na koncu še po stezi. Spremljata me mir in tišina; zelo prijetno je in res uživam 😀. Po malici se povzpnem na Mala vrata, nato pa sledim že znani poti čez Veliko Plešivico do Velikih vrat. Stopim na cesto in ji sledim v levo, na naslednjem križišču pa zavijem desno. Skozi zaselek Gojaki dosežem izhodišče. Do tu je prb. 2,5 km ceste.
Bil sem navdušen nad turo in nad lepotami, ki sem jih doživel. V misli mi je velikokrat prišel rek, katerega sem pred kratkim prebral v knjigi Metoda Humarja z naslovom V kamen vklesane zgodbe: "nisem živel zaman" 😀. Danes se je dejansko vse lepo poklopilo.

Razmere: vse poti so normalno prehodne. Celotna tura je kar dolga, po želji se jo lahko skrajša.

Zavijem levo

Slavnik je še daleč...

Ostrič

Skozi prijeten gozd

Pogled naprej, kaj me še čaka

Kraški svet

Glavičorka

Mala Plešivica

Nisem na Bledu

Na Velikih vratih

Ostanek človeške neumnosti

Slavnik že blizu

Še prej pa Grmada

Tumova koča

Slavnik

Ne vem zakaj je potrebno uničevati table?

Po cesti

Kmalu zavijem desno

Prijetna vlaka

Ob poti

Lepo je tu

Že blizu izhodišča